Med potencialnimi kandidati sta se omenjala nekdanji predsednik uprave Adrie Airways in Telekoma Slovenije Peter Grašek ter bivši član uprave Aerodroma Ljubljana Peter Marn, medtem ko naj bi mali delničarji eno oziroma dve mesti v nadzornem svetu nameravali prepustili državi. Poleg malih delničarjev naj bi svoj predlog za imenovanje novih nadzornikov na sami skupščini vložila tudi Slovenska odškodninska družba (Sod), čeprav država zaradi kršitve zakona o prevzemih nima glasovalnih pravic. Statut Aerodroma Ljubljane namreč določa, da morajo tri od štirih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu predlagati država, Sod in Kapitalska družba, medtem ko lahko preostali delničarji predlagajo le enega nadzornika. Na dnevnem redu današnje skupščine je tudi odločanje delničarjev o naložbi v nov potniški terminal, a pred skupščino se je ze ugibalo, da bi lahko uprava Aerodroma Ljubljane ta predlog z dnevnega reda umaknila. Mali delničarji so namreč v neformalnih pogovorih z upravo že napovedali, da bodo glasovali proti naložbi, ki tako po vsej verjetnosti ne bo dobila zadostne podpore. Predsednik uprave Aerodroma Ljubljane Zmago Skobir naj bi v zadnjih tednih male delničarje sicer poskušal prepričati o nujnosti naložbe, vendar pa jim ni znal pojasniti niti, kako bo zagotovil povečanje prometa na brniškem letališču. Tudi če bi se uresničile Skobirjeve napovedi, da bi se število potnikov do leta 2017 povečalo za več kot tretjino, na 1,7 milijona, pa to po ocenah malih delničarjev ne upravičuje naložbe. Nov potniški terminal bi imel namreč zmogljivost okoli 1800 potnikov na uro v odhodu in prihodu, kar je 2,5-krat več, kot je znašal promet v rekordnem letu 2008, ko je prek Aerodroma Ljubljane potovalo skoraj pol milijona potnikov več kot v minulem letu. Čeprav v Aerodromu Ljubljana zatrjujejo, da je nov potniški terminal potreben zaradi ozkih grl na brniškem letališču, mali delničarji o tem dvomijo, saj je bilo lani na brniškem letališču vsega 90 potnikov na kvadratni meter potniškega terminala. To je polovico manj kot na zagrebškem in beneškem letališču in trikrat manj kot na dunajskem letališču. Da bi Aerodrom po gostoti prometa dosegel beneško letališče, bi se moralo število prepeljanih potnikov povečati na skoraj 2,5 milijona oziroma za več kot sto odstotkov. Nadaljevanje gradnje novega potniškega terminala bi po ocenah poznavalcev lahko ogrozilo tudi načrtovano privatizacijo Aerodroma Ljubljana, ki ga je država uvrstila na spisek podjetij, namenjenih prodaji. V času tako obsežne naložbe bi bila namreč prodaja Aerodroma praktično neizvedljiva, še posebno zaradi negotovih učinkov novega potniškega in tovornega terminala na poslovanje družbe. Mali delničarjiob tem še opozarjajo, da bi imela naložba v nov potniški terminal brez nepovratnih sredstev EU celo negativno vrednost. Ker bi Aerodrom za to naložbo porabil praktično vsa svoja likvidna sredstva in najel tudi za okoli 18 milijonov evrov posojil, bi se zaradi te naložbe utegnilo poslovanje Aerodroma Ljubljane poslabšati do te mere, da bi družba poslovala celo z izgubo in bi potrebovala dokapitalizacijo. Namesto gradnje novega potniškega terminala mali delničarji menijo, da bi lahko Aerodrom Ljubljana na obstoječem terminalu že z manjšimi naložbami odpravil ozko grlo rentgenskega varnostnega sistema. Prav tako pa bi se moral Aerodrom Ljubljana v dogovoru z državo usmeriti tudi v upravljanje potniškega terminala letališča Cerklje, na katerega bi bilo zaradi nižjih stroškov smiselno preusmeriti nizkocenovne in čarterske prevoznike. Po neuradnih ocenah bi Cerklje že v drugem letu obratovanja lahko imelo okoli 200.000 potnikov, saj bi se med drugim lahko nanj preusmeril tudi del letalskega prometa, ki trenutno poteka prek Zagreba. x Celotni bilančni dobiček za dividende? Mali delničarji pa na današnji skupščini ne nameravajo zgolj zaustaviti naložbe v nov potniški terminal, temveč načrtujejo tudi izplačilo višjih dividend od prvotno predlaganih. Po neuradnih informacijah nai bi mali delničarji zahtevali, da Aerodrom za dividende letos nameni celotni bilančni dobiček v višini 2,6 milijona evrov oziroma okoli 0,6 evra bruto za delnico, medtem ko je uprava predlagala, da bi bruto dividenda znašala 0,43 evra bruto za delnico. Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Fotografija: Luka Cju ha/dokumentacija Dnevnika

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 06. 06. 2013 
Stran: 11