Večer, 06.05.2013
NKBM kot lepo oblečena nevesta? Frangež: Dobro bi bilo, ce se o prodaji banke ne bi odločali po osebnih željah premierke. Hauc: Zagovorniki nacionalnega interesa naj povedo, kje imajo depozite; v tujih ali slovenskih bankah KATJA ŠERUGA NINA AMBROŽ MATIJA STEPIŠNIK Besede "nacionalni interes, veleizdaja, razprodaja bank pod mizo" so odmevale v državnem zboru, ko je ta v času prejšnje vlade odločal o izdaji Coco obveznic za NLB in NKBM. Takrat opozicijska, zdaj koalicijska SD je bila med glasnejšimi zagovornicami ohranitve bank v državni lasti, celo za povečanje državnih deležev v državnih bankah. Minuli konec tedna pa: napoved predsednice vlade Alenke Bratušek, da bo šla druga največja banka v državi -NKBM - v prodajo. To je, je pojasnila, njena osebna želja, a bo za njeno uresničitev, kot kaže, morala skozi burna koalicijska pogajanja, če bo SD ostala pri tem, kar je govorila ob izdaji Coco obveznic.
Matevž Frangež, poslanec SD in podpredsednik parlamentarnega odbora za finance, je jasen: "Dobro bi bilo, da se o prodaji bank(e) ne odločamo po osebnih željah premierke, ampak po strateškem premisleku o dolgoročnih potrebah nacionalnega bančnega in finančnega sistema. V primeru NKBM je nujno upoštevati tudi učinek na regijo in možnosti za razvoj, ne nazadnje pa tudi vpliv prodaje na stotisoče delničarjev, ki so zaupali državi ob javni prodaji njenih delnic po več kot 20-kratniku sedanje vrednosti. Država pa očitno ni poskrbela za primerno korporativno upravljanje." Vendar ima za zagovornike t. i. nacionalnega interesa jasno sporočilo tudi predsednik uprave NKBM Aleš Hauc. "Naj najprej zagovorniki nacionalnega interesa razkrijejo, ali imajo odprte račune in depozite tudi na tujih bankah, preden zagovarjajo slovenski nacionalni interes," je odločen. Kot je znano, strateškega partnerja že dlje časa išče tudi uprava banke. "Smo v intenzivnih pogovorih z več potencialnimi partnerji že nekaj mesecev in ti po našem mnenju pričakujejo tudi, da bo vlada čim prej konsolidirala slovenski bančni sistem," pravi Hauc. S katerimi morebitnimi kupci se pogovarja in od kod so, predsednik uprave NKBM ne razkriva, prav tako ne pojasnjuje vprašanja, kaj se je in ali se je o prodaji banke s premierko Bratuškovo tudi že on pogovarjal, sploh v zadnjem času, ko sta Slovenijo obiskala Aleksij Miller iz Gazproma in prejšnji teden še ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Vse, kar o tem pove, je, da izjav predsednice vlade ne more komentirati, in doda, da njene besede razume tudi kot pozitiven signal tujim partnerjem. Zagotovo pa od Hauca veliko pričakujejo mali delničarji. Ti so v času prve vlade Janeza Janše delnice mariborske banke množično kupovali. Nekateri so zato najeli posojila, potem je vrednost delnice drastično strmoglavila. Država pa je z dokapitalizacijami znova postala večinski lastnik. "Upam, da bo gospod Hauc držal besedo in vložil odškodninske tožbe in kazenske ovadbe zoper odgovorne iz prejšnjega vodstva banke. Z nenadzorom in upravljanem so ji naredili ogromno škode. V NKBM bi se lahko odprl poseben račun, kamor bi se stekale morebitne odškodnine. Tako bi se vsaj delno poplačala škoda opeharjenim malim delničarjem, ki so verjeli v banko. Čeprav je to najbrž znanstvena fantastika," razmišlja Rajko Stankovič, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije. Da je proti prodaji NKBM, ker banka na prodajo ni pripravljena, pripomni. "Tudi nevesto pred poroko lepo oblečejo in ji naredijo lepo frizuro. Ko bo morebitni kupec opravil skrbni pregled, bo naletel na nepravilnosti iz preteklosti in cena banke bo padala." Na vprašanje, koliko bi glede na izjemno nizko vrednost delnic sploh lahko bil izkupiček od prodaje NKBM, Hauc, prepričan, da banki, državi in komitentom stabilno lastništvo prinaša le resen strateški partner, odgovori: "Neodgovorno bi bilo napovedovati karkoli v tej smeri, je pa res, da ko banko prodaja večinski delničar z več kot 75 odstotki delnic, lahko doseže višjo prodajno vrednost, kot je trenutna vrednost banke na borzi." Za male delničarje bo, kot opozarja Stankovič, ključna ravno cena. Poleg tega opozarja, da je NKBM za štajersko regijo sistemska banka, ključna za kreditiranje tukajšnjega gospodarstva. Ravno močna regijska prisotnost pa bi lahko bila glavna prednost banke pri iskanju strateškega lastnika, meni ekonomist dr. Davorin Kračun. Ob tem razlaga, da "mora biti prodaja banke izvedena tako, da zasleduje dva cilja: poleg kupnine, ki neposredno pripomore k stabilizaciji javnih financ, kupec prevzame nase tudi svoj del bremena sanacije, ki bi sicer v celoti prešla v javni dolg. Kupcu vsaj kratkoročno to ni donosna naložba in je zato pomembno poznati njegov motiv in njegove potenciale. Obveznosti banke v državi ostanejo ne glede na lastništvo, nesposobnost izpolnjevanja pa je lahko za državo izjemno obremenjujoča." Kdo so morebitnimi kupci NKBM, ne razkrivata ne predsednik uprave NKBM Aleš Hauc ne predsednica vlade Alenka Bratušek.
Medij: Večer
Avtorji: Šeruga Katja,Stepišnik Matija,Ambrož Nina
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 06. 05. 2013
Stran: 6