Takrat so jih želeli vplačati celo 750 milijonov evrov, a jim je bilo dodeljenih za le 151 milijonov evrov delnic, s čimer so postali 24-odstotni lastniki banke. V letu 2007 je bila bilančna vsota (obseg poslovanja) NKBM 5,1 milijarde evrov, čistega dobička je bilo 56 milijonov evrov. Bilančna vsota skupine je rasla vse do leta 2010 in 5,87 milijarde evrov, ob koncu lanskega leta pa je znašala le še 5,32 milijarde evrov. Bančna skupina je poslovala z letnim čistim dobičkom med enajst in 27 milijoni evrov vse do konca leta 2010, a je bilo nato zgolj v letih 2011 in 2012 oblikovanih za skupno 455 milijonov evrov slabitev in rezervacij, kar je NKBM pahnilo v globoko izgubo. V vmesnem obdobju zadnjih šestih let so se izvajale številne dokapitalizacije, vrednost delnice pa je na Ljubljanski borzi le še grmela navzdol. Oktobra 2008 je bilo izdanih za 53 milijonov evrov novih delnic, dokapitalizacijska cena posamezne je bila 19,5 evra. Ob ugibanju, da bo banka prešla v pomembno (morda celo večinsko) tuje lastništvo, je bilo aprila predlani vplačanih še za 104,3 milijona evrov novih delnic po ceni osem evrov za posamezno delnico, delnice druge največje slovenske banke pa vzporedno uvrščene še na Varšavsko borzo. Toda takratno vplačilo delnic s strani Pošte Slovenije, Gen energije in Elesa po navodilu tedanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je preprečilo, da bi tujci pridobili pomembnejši lastniški delež v NKBM, omenjene državne družbe pa so do danes, ko je delnica na Ljubljanski borzi vredna le še 0,65 evra, utrpele večmilijonske izgube. Še največjega razvrednotenja obstoječih delnic so bili delničarji NKBM deležni letos, ko se je 100 milijonov evrov hibridnih obveznic, vplačanih s strani države konec lanskega leta, za pokrivanje lanske izgube nedavno pretvorilo v dodatni kapital in na novo izdanih 98,5 milijona delnic. Kako naprej? Še na letošnji junijski skupščini delničarjev NKBM naj bi se glasovalo o novi dokapitalizaciji banke. Znesek dokapitalizacije in vrednost posamezne delnice sta za zdaj neznanki, se pa ugiba o vsaj 200 milijonov evrov težki dokapitalizaciji, s katero naj bi banka dobila novega (tujega) strateškega lastnika in bila tako privatizirana, o čemer je že večkrat govorila nova premierka Alenka Bratušek. Največkrat se je v preteklosti omenjalo potencialne investitorje (Gazprombank, Sberbank ...) iz Rusije, morda bi se lahko vključili tudi bančno-finančni investitorji od drugod, ki bi radi vstopili na trge Evropske unije. S tega vidika je NKBM, ki s PBS obvladuje okrog deset odstotkov slovenskega bančnega trga, lahko zanimiva, od marca 2010 pa je prek Credy banke prisotna tudi na srbskem trgu. Letošnje prvo četrtletje je matična banka sklenila celo z 1,2-odstotno rastjo bilančne vsote (predvsem zavoljo večjih depozitov države) in pa s 4,6 milijona evri izgube. Prodaja NKBM bi bolj kot zaradi kupnine za državo lahko bila pomembna, ker bi se izognila dokapitalizacij. Mali delničarji ob morebitni prevzemni ponudbi ne morejo pričakovati posebno visoke prevzemne premije. Bi pa z bistveno boljšim poslovanjem delnica v prihodnosti lahko pridobivala vrednost.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 06. 05. 2013 
Stran: 6