Dnevnik, 04,06,2013

Občina bi_morala_zahtevati_pojasnilaGospodarstvo / Nepremičnine Občina bi morala zahtevati pojasnila Veronika Rupnik Ženko Postojnska opozicija bo od občine, kije posredno solastnica Postojnske jame, zahtevala, naj preveri posle med Postojnsko jamo in družbo Batagel & Co. Občine morajo, tako pravi nekdanji prvi mož računskega sodišča, če že imajo kapitalske deleže, z njimi ravnati gospodarno. Poročali smo, daje Postojnska jama od podjetja Batagel & Co., kije njen večinski lastnik, odkupila več nepremičnin. Samo za kompleks starih skladišč je odštela kar 1,3 milijona evrov, kupnina za restavracijo Proteus in apartmaje v središču Postojne pa ostaja poslovna skrivnost. Posel, ki ga bodo preučili tudi kriminalisti, je vzbudil pomisleke o domnevnem izčrpavanju Postojnske jame, v kateri ima posredno 25,1-odstotni kontrolni delež občina Postojna.

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame in direktor družbe Batagel & Co., je očitke zavrnil, češ da gre za posle, ki so v interesu Postojnske jame in da je z njimi soglašal upravni odbor Postojnske jame. Z ženo, ki je izvršna direktorica, sta se iz glasovanja izločila. Pri tem velja omeniti, da v petčlanskem upravnem odboru sicer sedijo še dolgoletni Batageljev računovodja Stanislav Pupis, predstavnik zaposlenih v družbi Postojnska jama Sašo Adam in kot predstavnica manjšinskega delničarja Brigita Kidrič, nekdanja direktorica občinske uprave postojnske občine, trenutno pa direktorica občinskega Zavoda Znanje. Neuradno smo izvedeli, da njihova podpora ni bila soglasna. Morebitno oškodovanje lahko preveri manjšinski delničar Tudi dobri poznavalci gospodarskega prava, s katerimi smo se pogovarjali, a v tem primeru niso želeli biti imenovani, so nam povedali, da tovrstni posli med odvisnimi in matičnimi družbami sami po sebi niso nujno sumljivi, če so pošteni, transparentni, v interesu odvisne družbe m opravljeni po primernih cenah, pri čemer pa se zgolj na uradne cenitve ne gre zanašati. Je pa po njihovem mnenju na manjšinskih delničarjih, da preverijo morebitno oškodovanje in zahtevajo poročila, za kar imajo podlago v zakonu o gospodarskih družbah, ki določa tudi možnost zahteve posebne revizije, »če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta«. V tem primeru je na potezi občina Postojna, ki se je tudi zavzela, da bo s svojim solastništvom ščitila javni interes in prispevala k razvoju naše največje turistične znamenitosti, pa tudi širšemu razvoju turizma na tem območju. Na občini Postojna so nam sprva odgovorili, da uprava Postojnske jame vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost, na naša dodatna vprašanja pa so se elegantno izmaknili: »Ker je bila zadeva posredovana tudi pristojni policijski upravi, je do zaključka postopka v interesu preiskave ne bomo dodatno komentirali.« Netransparentno posredno lastništvo in sorodstvene povezave Goran Blaško, postojnski občinski svetnik SD, meni, da so to neupravičeni izgovori, saj mora dober gospodar bdeti nad naložbami. Na občinskem svetu bo zato dal pobudo, da občina oziroma družba Postojna turizem zahteva dodatna pojasnila, saj gre za velike posle, pri katerih se postavlja vprašanje gospodarnosti. »Brez celovitih informacij ne moremo presojati, ali bi bil odkup restavracije in apartmajev, ki bi po dejavnosti sicer sodili v okvir Postojnske jame, na dolgi rok lahko dobičkonosen, kratkoročno zagotovo ni. Podobno je pri skladiščih realnost cene glede na stanje na trgu vsekakor vprašljiva,« je komentiral Blaško. Pri tem pa izpostavil še eno nezanemarljivo okoliščino: »Splošno znano je, da je vodstvo občine tesno povezano z vodstvom Postojnske jame.« V Postojnski jami sta denimo zaposlena partnerka župana Jerneja Verbiča in mož podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino. Blaško pravi, da večjo transparentnost preprečuje tudi občinsko posredno solastništvo prek družbe Postojna turizem, o poslovanju katere na občinskem svetu še niso bili celovito seznanjeni (njena direktorica je, mimogrede, občinska uradnica in žena Marjana Uljana, vodje skupine Malibu in lastnika glasbene agencije MUV, od katere je občina Postojna pred kratkim kupila za skoraj 10.000 evrov CD-jev, DVD-jev in pobarvank za otroke ter si s tem nakopala številne kritike). Spomnimo, da je občina zaradi posrednega vstopa v lastništvo dobila negativno mnenje računskega sodišča in mora zato v doglednem roku vzpostaviti neposredno lastništvo. Igor Šoltes, nekdanji predsednik računskega sodišča, je za Dnevnik komentiral, da se prav ob takšnih poslih postavlja vprašanje smotrnosti in dopustnosti tega, da občine ustanavljajo podjetja. »Če občine že imajo kapitalske deleže, morajo z njimi ravnati gospodarno,« je opozoril. Bi se pa prav v tem primeru lahko po njegovem mnenju pokazal absurd, namreč da posredno lastništvo občine pomeni zmanjševanje možnosti nadzora ali celo dopuščanje nekakšne tihe privatizacije. Tudi Šoltes zato pravi, da občinski svet lahko upravičeno zahteva od hčerinske družbe Postojna turizem, da pridobi pojasnila o poslih med družbo Batagel & Co. in Postojnsko jamo oziroma celo sproži ustrezne postopke, če bi obstajal sum (posrednega) oškodovanja. x B ' l mwL^BitiLWKti^-mmmmmmT T '^^^^^BBIKKml^^Bm Ali bo občina Postojna, ki je posredno manjšinski delničar Postojnske jame, zahtevala preveritev gospodarnosti odkupa restavracije Proteus z apartmaji in skladišč od družbe Batagel & Co., na občini niso povedali. Fotografija: Veronika Rupnik Ženko

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Rupnik Ženko Veronika
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 04. 06. 2013 
Stran: 4