Lani j e prek ljubljanskega letališča letelo 1.198.911 potnikov. To je dobrih 12 odstotkovali 170.574 potnikov manj kot predlanskim. Gradnja terminala je kratkoročno minus za delničarje »Potrditev gradnje terminala bi lahko kratkoročno negativno vplivala na ceno delnice, saj bo to pomenilo poslabšanje profila 'donos/tveganj e' za delnico. V tem primeru bi torej svetovali vlagateljem, da iščejo priložnosti drugje,« pravi analitik Alte Invest Matej Justin. Trenutna cena delnice na borzi je 14,2 evra. Načrti za gradnjo novega terminala so po njegovi oceni zelo ambiciozni. »Ena izmed glavnih nevarnosti, ki jo vidijo investitorji, je cena projekta, katerega neto sedanja vrednost je brez subvencij celo negativna. Obstaja velika verjetnost, da bodo končni stroški še višji od prvotno načrtovanih. Tudi glede na pričakovano število potnikov je gradnja novega terminala težko upravičena. Vsekakor bi se poslabšala slika bilance stanja, vsaj začasno pabibilabolj omejena tudi izplačila dividend.« Novi terminal pa na drugi strani pomeni tudi številne priložnosti, pravi Justin: »Če bi število potnikov zraslo bolj od pričakovanj, bi z novim terminalom laže poskrbeli za vse potnike, poleg tega bi nova zasnova omogočala gradnjo modernega terminala, ki bi zagotavljal višjo kakovost letaliških in komercialnih storitev. Predvsem te bi lahko ustvarile več prihodkov na potnika kot zdajšnji terminal. Skratka, možnosti za rast bi bile boliše.« Skobir: Z novim terminalom bi podvojili komercialne prihodke Z novim terminalom, ki bi bil velik 32 tisoč kvadratnih metrov (sedanji meri 13 tisoč), bi dvakrat povečali komercialne prihodke (denimo iz oglaševanja, gostinstva, parkirnin in oddajanja prostorov), pravi Skobir. Torej bi jih namesto okoli deset milijonov evrov (to je tretjina vseh prihodkov) bilo okoli 20 milijonov evrov. »Dogovorili smo se že, kaj bomo naredili s prvim terminalom. Oddajali bi ga družbi Regal- Gebr.Heinemann, kibi imela v njem nekakšen zabaviščni, letalski center skupaj z muzejem.« Ta družba, v kateri so omenjeni načrt potrdili, že ima na letališču brezcarinske prodajalne. Zmago Skobir še dodaja, da imajo tudi v (še nezgrajenem) drugem terminalu večino prostorov za restavracije, agencije in prodajalne že vnaprej rezervirano prek predpogodb. Kot razloge za gradnjo Skobir našteva še: ► pričakovano rast števila potnikov, ki naj bi v 15 letih doseglo tri milijone na leto (zdaj letno okoli 1,2 milijona potnikov), ► jasno finančno konstrukcijo (od predvidenih 56 milijonov evrov bi 14 milijonov dobili nepovratnih sredstev EU, 18 milijonov bi dobili posojila, preostalih 24 milijonovpa bi bilo lastnih sredstev), ► poleg tega j im ne bi bilo treba obnoviti prvega terminala (za to bi potrebovali okoli deset milijonov evrov). Kako bo ukrepala uprava, če ne i bo soglasja ! Če država ne bo imela glasov, bo - največjilastnikz9,l-odstotnimdeležemdružbaPublikumTrezor,kije vvečinski lasti podjetjaza upravljanje družb Publikum Holding. Če bodo mali lastniki glasovali proti gradnj i terminala, bo uprava najbrž skupaj z nadzorniki sklicala novo skupščino, kibibilajulija. Do takrat bi lahko država, ki bi lahko bila po nekaterih pričakovanjih vodstva letališča bolj naklonjena drugemu terminalu, že dobila nazaj glasovalne pravice. Pripravlja se namreč tudi sprememba zakona o prevzemih (več o tem v zgornjem članku). Če do julija projekt ne bo potrjen, je velika verjetnost, daletališče izgubi možnost črpanja evropskih nepovratnih sredstev. Aerodrom je tudi ena od družb na vladnem seznamu za prodajo. • t- ► Ce ne bo novega terminala, bo stari potreboval obnovo, ki bo stala okoli deset milijonov -r* i ;^^S^i^SiyiF^^^y!^ Imenovani bodo novi nadzorniki ► Na skupščini, ki bo prihodnji četrtek (6. junija), bodo delničarji odločali tudi o novih nadzornikih. To naj bi bili članica uprave Kada Anja Strojin Štampar in Marko Mulej, ki je tako kot Strojin Štamparjeva v NS letališča že zdaj. Poleg njiju sta predlagana še mali delničar Peter Mam in Marko Pahor z ekonomske fakultete. ► Lastniki bodo odločali tudi o dividendah, in sicer naj bi sijih skupaj razdelili za 1,8 milijona oziroma po 0,54 evra lastnikom prednostnih in po 0,43 evra lastnikom navadnih delnic. ► Dodajmo še, daje imelo letališče v prvih treh mesecih leta za 6,7 milijona evrov poslovnih prihodkov (lani vtem času 6,5 milijona evrov) ter za 813 tisoč evrov čistega dobička (lani v tem času je znašal 301 tisoč evrov).

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Borze&denar
Datum: 31. 05. 2013 
Stran: 22