V Petrolu je državi uspelo glasove pridobiti po sodni poti, v Krki, Savi Re in Savi jih je nazaj pridobila z zakonskim dvigom prevzemnega praga, v Telekomu Slovenija, Zavarovalnici Triglav, Abanki Vipa, Novi Kreditni banki Maribor in Aerodromu pa jih še vedno nima. Po sedanji zakonodaji je izhod le objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 33 odstotkov. Na ministrstvu za gospodarstvo zato zdaj menda pripravljajo spremembe zakona o prevzemih, s katerimi bi državnim lastnikom še pred skupščinsko sezono vrnili glasovalne pravice. Na ministrstvu so potrdili le, da razmišljajo o različnih rešitvah, kakšne so, pa niso hoteli razkriti, ker da še niso dokončne. Po dosegljivih neuradnih virih pa je mogoče izvedeti, da po predlogu ministrstva ugotovitev ATVP o usklajenem delovanju ne bi bila več neizpodbitna, ampak bi jo morala agencija dokazovati. Poleg tega bi novela menda imela retroaktivni učinek in bi posegla tudi v pravnomočne odločitve agencije. Za lastnike, ki so leta 2006, torej pred uveljavitvijo zakona o prevzemih, presegali prevzemni prag, uvaja blažjo sankcijo za kršenje zakona in nekakšno dvoodstotno dovoljeno preseganje tega »zatečenega« prevzemnega praga. Gre za nekakšno oživljanje ideje, ki jo je država poskušala uveljaviti že z avtentično razlago zakona o prevzemih, a jo je ustavno sodišče zavrnilo. ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, predlaganim rešitvam nasprotuje in je ministrstvu že sporočila, da bo svoje odločitve branila tudi pred ustavnim sodiščem. Agencija ugotavlja, da »predlagane rešitve zasledujejo parcialne interese velikih (državnih) lastnikov na račun malih delničarjev in učinkovitega nadzora neodvisnega organa«. Po mnenju ATVP predlagane rešitve zmanjšujejo, in ne povečujejo učinkovitost agencije. Opozarja še na konflikt interesov države kot lastnika in kot regulatorja. Agencija ministrstvu kljub temu predlaga uveljavitev določenih izjem v prevzemni zakonodaji. Kot je razumeti, bi lahko določene lastnike za dve leti oprostili dajanja prevzemne ponudbe oziroma mu ohranili glasovalne pravice, če bi šlo za ukrepe, ki bi glede na težke gospodarske razmere omogočale preživetje družb. Agencija pri tem navaja pridobitev dodatnih deležev zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti, zaradi finančnega prestrukturiranja podjetja ali zagotavljanja njegove dolgoročne plačilne sposobnosti. MDS: Avtoritarni predlogi Do predlaganih rešitev so kritični tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije. Njihov predsednik Rajko Stankovič je zato že pisal pristojnemu ministru. Kot je pojasnil za Delo, je retrokativnost nedopustna in značilna za avtoritarne sisteme. Dodal je, da je bil takšen poskus že avtentična razlaga zakona o prevzemih, ki je padla na ustavnem sodišču. »Isto usodo bi doživela ta novela,« je prepričan. »Ce je problem sestava nadzornih svetov v družbah, kjer država nima glasovalnih pravic, se da to urediti na bolj civiliziran način: da deležniki poiščejo kompromisno sestavo nadzornega sveta glede na lastniško strukturo družbe. Mali delničarji smo to na skupščini Telekoma že dokazali,« je povedal Stankovič. Problem glasovalnih pravic države bi bilo mogoče po mnenju poznavalcev rešiti z ustanovitvijo državnega holdinga. In sicer če bi država v okviru holdinga oblikovala investicijske sklade in znotraj njih razpršila deleže v družbah, kjer zdaj nima glasovalnih pravic, saj se deleži v tem primeru ne seštevajo. PRVI M E.I DA NA PRODAJ TELE§€0I__ Finančni minister Uroš Čufer je v sredo napovedal, da bo po mesecu dni pripravljen prvi sveženj podjetij za privatizacijo. Iz virov blizu vlade je slišati, da naj bi bil najprej na vrsti Telekom Slovenije. Sicer pa je vlada včeraj sprejela predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu. Z njo hoče v vmesnem prehodnem obdobju poenostaviti upravljanje naložb v neposredni in posredni državni lasti, ki jih je prej upravljala AUKN. Tako bi bilo soglasje državnega zbora potrebno le še za razpolaganje z večjimi naložbami, medtem ko bi za uresničevanje drugih upravljavskih pravic iz državnih deležev zadostovalo soglasje vlade. Novela še umika določbe o izvedbi dokapitalizacije holdinga z nepremičninskim premoženjem države in o prenosu Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško na holding.

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 12. 04. 2013 
Stran: 9