zaradi česar bodo v banki po vložitvi odškodninskih tožb sprožili tudi postopke za prekinitev delovnega razmerja. Po neuradnih informacijah naj bi Nova KBM odškodninske tožbe vložila tudi proti nekdanjemu predsedniku uprave Matjažu Kovačiču ter nekaterim članom sedanjega in nekdanjega širšega vodstva banke. »Forenzična revizija in poročilo odvetniških družb sta ugotovila kazensko odgovornost, odkrila odgovorne osebe in določila višino povzročene škode,« je pojasnil Hauc in dodal, da bodo »več lahko povedali na skupščini prihodnji teden«. Veliko časa za vložitev odškodninskih tožb Nova KBM sicer nima več, saj se v nekaterih primerih v kratkem iztečejo absolutni zastaralni roki. Zaradi tega so mali delničarji Haucu včeraj tudi jasno napovedali, da bodo v primeru, če bo katera od odškodninskih tožb padla zaradi zastarani a, odškodninsko odgovornost terjali od sedanje uprave. »Vse imamo pod nadzorom,« je delničarje miril Hauc in zatrdil, da so nekatere odškodninske tožbe že vložili. Po neuradnih informacijah naj bi šlo zlasti za tožbe v primeru domnevno spornih poslov na Hrvaškem v letih 2006 in 2007. Te posle med drugim preiskuje Nacionalni preiskovalni urad, ki je avgusta lani tudi pri Kovačiču opravil hišno preiskavo. Zdaj že nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) je sicer že pred več kot letom dni zahtevala vložitev tožb proti nekdanji upravi, vendar delničarji na lanski skupščini o tem predlogu niso odločali, saj je Hauc ob podpori Banke Slovenije in takratnega ministra za finance Janeza Šušteršiča to točko umaknil z dnevnega reda skupščine. Zavlačevanje z vlaganjem odškodninskih tožb je bilo sicer voda na mlin zlasti Kovačiču, ki mu je v zadnjih mesecih že uspelo rešiti del svojega premoženja. Kot smo razkrili, Kovačič že od lanskega novembra ni več uradni lastnik polovice družinske hiše v Šentilju v Slovenskih goricah, ki jo je s pogodbo o preužitku prenesel na podjetnika Roberta Komana. Hkrati z razčiščevanjem spornih poslov se v Novi KBM pripravljajo tudi na prodajo strateškemu partnerju in prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Skupaj z ministrstvom za finance se z nekaterimi morebitnimi strateškimi partnerji že pogovarjamo in lahko potrdim, da zanimanje za NKBM obstaja. Toda le v primeru, če bi pred tem prišlo do očiščenja banke, se pravi do prenosa nedonosnih terjatev na slabo banko,« je delničarjem včeraj povedal Hauc. Še preden bi prišlo do prenosa slabih terjatev, pa bo morala NKBM izvesti dokapitalizacijo v višini 300 milijonov evrov, o kateri bodo delničarji odločali na skupščini prihodnji ponedeljek. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 06. 2013 
Stran: 9