Je prav, da davkoplačevalci delnice NLB kupujemo po 36,75 evra ali skoraj 55 odstotkih knjigovodske vrednosti, če finančni ministerUrošČufertodelnico v osebnem portfelju vrednoti po vsega en evro in je denimo NKBM včeraj na borzi kotirala po 0,745 evra ali vsega 14 odstotkih knjigovodske vrednosti s konca leta 2012? Predlog le »vaba« ? »Finančno ministrstvo se ne opredeljuje do predlogov posameznih točk dnevnih redov družb v lasti države ter predloga Kada in Soda ne iliko bomo davkoplačevalci dokapitalizirali NLB in NKBM letno »združiti« delnice NKBM - deset za eno, denimo? komentira,« so nam odgovorili s finančnega ministrstva, ki upravlja davkoplačevalski denar. Kad in Sod predloga cene nista pojasnila - navedla sta le, da bo 367,2-milijonska dokapitalizacija »bistveno vplivala na izboljšanje kapitalske strukture banke«. Neuradno je slišati, da sta sklada dopolnitev dnevnega reda skupščine NLB s točko o ceni novih delnic predlagala zgolj zato, da ta točka na seji skupščine bo - pozneje se bo lahko spreminjala z »ustreznejšimi predlogi«. Verjetna je cenitev NLB, za katero naj bi bil pristojen Sod, končno besedo pabo imel Bruselj. Iz NLB nam cene niso komentirali. Več imamo, več bomo lahko prodali In kolikšen delež NLB bomo dobili davkoplačevalci, če bi 376,2 milijona kapitala država v NLB injicirala po 36,75 evra za delnico? Delež, ki ga ima v NLB neposredno država in s prodajo katerega bomo morda davkoplačevalci celo kaj dobili, bi se z zdajšnjih 76,9 odstotka povečal na 84,2 odstotka. »Res je, da bi bil ob nižji ceni ta delež na račun razvodenitve preostalih delničarjev še večji,« pravi Matej Šimnic iz Alte Invest. Po Šimnicu bi bila cena precej bolj akutna, če bi šlo za vrednost nad knjigovodsko in če država ne bi imela večinskega deleža. Šimnic ob tem še omenja, da bi občutno nižja cena denimo po en evro, kolikor je država za delnico NLB plačala belgijski KBC in kolikor delnico NLB vrednoti minister Čufer- sprožila pritožbe drugih delničarjev, ki bi tudi želeli vplačati poceni delnice, in bi postopek trajal dlje. A opozorimo, da dokapitalizacijo v dveh krogih predvideva tudi predlog, ki sta ga za skupščino NLB vložila Kad in Sod. Da se utegne predlog tudi v tem delu naknadno spremeniti, ni izključeno - vprašanje pa je, kako odgovorno s takimi predlogi sploh ravnata državna sklada. Hkrati omenimo, da sta ob državi, Kadu in Sodu, največja lastnika NLB družba Poteza, kije v stečaju, in paradržavna Zavarovalnica Triglav. Bi bilo pri NKBM pametno najprej »združiti« delnice? Še bolj »vroča« - tako za davkoplačevalce kot za skoraj sto tisoč malih delničarjev - utegne biti dokapitalizacija NKBM, v kateri ima zdaj država neposredno 79,4 odstotka. Uprava NKBM zeli 400-milijonsko dokapitalizacijo (odobreni kapital), predlaga pa ohranitev prednostne pravice za zdajšnje delničarje. Cenadokapitalizacijskedelnice še ni predlagana. Delnica zdaj na borzi kotira po vsega 74,5 centa, konverzijaposojila CoCo v lastništvo pa je bila iz peljanapo en evro ali po manj kot petini knjigovodske vrednosti s konca leta 2012. To pa je razlog, da poznavalci pred dokapitalizacijo državo pozivajo k združitvi delnic. »Vlada naj resno razmisli o reverse-splitu delnic, kot je to pred kratkim storila druga največja nemška banka Commerzbank. Delničarji so za vsakih deset obstoječih delnic dobili eno novo in si s tem si pripravili teren za dokapitalizacijo,« komentira Marko Pavlovid iz GBD In kaj si sploh lahko obetajo mali delničarji NKBM, ki so večinoma delnice kupili v prvi javni prodaji po 27 evrov? Trenutna tržna kapitalizacija NKBM znaša 102 milijona evrov, kar - tako Pavlovid - jasno pove, daje konverzija obveznic CoCo v znesku 100 milijonov evrov pomenila hitro reševanje banke v prostem padu in nacionalizacijo, kjer vrednost državnega vložkakopni. »Okrog 97 tisoč malih delničarjev ne bo dobilo tako rekoč nič. Osemdeset odstotkov delničarjev zaradi minimalnih stroškov delnic sploh ne more prodati, ker stroški znašajo več, kot so vredne delnice skupaj. Čakanje v vrsti za nakup delnic NKBM lahko ostane le nostalgični spomin malega Slovenca kapitalista,« dodaja Pavlovid. • _iv_i ► »Vlada naj resno razmisli o reverse-splitu delnic, kot je to pred kratkm storila druga največja nemška banka Commerzbank. Delničarji so dobili za vsakih deset obstoječih delnic eno novo in si s tem pripravili teren za dokapitalizacijo,« svetuje Marko Pavlovič iz GBD pred 400-milijonsko dokapitalizacijo NKBM.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 14. 05. 2013 
Stran: 5