Delničarji so si tako razdelili večino od 2-598.729,03 lanskega bilančnega dobička, za druge rezerve pa so Aerodromu Ljubljana pustili vsega 10.278,62 evrov. Ker se staremu nadzornemu svetu, ki ga vodi Anja Strojin Štampar, izteka štiriletni mandat, so delničarji tokrat glasovali tudi o sestavi novega nadzornega sveta. Obstoječi nadzorni svet je z javnim razpisom iskal kandidate za svoje naslednike in med njimi potem izbral Petra Marna, Anjo Strojin Štampar, Marka Muleja in Marka Pahorja. Sod je na skupščini predstavil svoj predlog, v katerem sta bila Marn in Strojin Štamparjeva, poleg njiju pa še Domen Trobec in Miloš Ulčar. Tretji predlog je v imenu društvamalih delničarjev predstavil Rajko Stankovič. In uspel. Mali delničarji prodrli s svojim predlogom Predstavnikoma zaposlenih Dragu Čotarju in Tadeji Strupi naj bi se v novem nadzornem svetu 9. julija pridružili (upokojeni član uprave Aerodroma) Peter Marn kot edini, ki je bil na vseh treh seznamih, ter (nekdanji predsednik uprave Adrie Airways in Telekoma Slovenije) Peter Grašek, (pred kratkim še član poslovodstva Slovenskih železnic) Milan Perovič in (pred kratkim nekaj časa v vodilnih strukturah SŽ, potem pa generalna direktorica direktorata za železnice) Nina Mauhler. Na predlog malih delničarjev je bilo v razpisu skupščine predvideno glasovanje o soglasju za izvedbo naložbe v novi potniški terminal. Ker pa je ob uvrstitvi Aerodroma Ljubljana na seznam družb, ki naj bi jih država prodala, vse preveč neznank, je uprava glasovanje umaknila z dnevnega reda, v več kot triurni razpravi pa sta potem predsednik in članica uprave Zmago Skobir in Bernarda Trebušak delničarjem predstavila projekt. Naložba v drugi terminal je vredna 57 milijonov evrov, 14,4 milijona evrov je po natančnih analizah že odobrila Evropska unija, 23 milijonov evrov ima AL lastnih sredstev, preostanek denarja bi si izposodili. V AL so že od sredine prejšnjega desetletja varčevali (tako pri plačah kot pri dividendah) za projekt, ki je zapisan v vseh državnih planskih in strateških dokumentih. Preigrali so tudi vse še tako črne scenarije in po nobenem ni nevarnosti, da bi družba zašla v nerešljive težave. Zmago Skobir pravi, da naložbo, ki mora biti končana do konca leta 2015, lahko ustavijo - doslej je bilo porabljenega nekaj več kot dva milijona evrov -, da pa se tako odpovejo nepovratnim evropskim sredstvom, si naprtijo najmanj deset milijonov evrov stroškov za nujno obnovo obstoječega terminala in v tem času dobesedno šotorijo. In se odpovejo vsemu razvoju. Aerodrom ustvarja prihodke v letalskem prometu in s komercialno dejavnostjo. Z njo so lani zapolnili še zadnji kotiček letališča. Predvsem pa imajo tudi za nov terminal tako rekoč pripravljene pogodbe s partnerji. Brez sodobnega terminala bodo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana težko pridobili nove partnerje. Ti tako rekoč sami trkajo na njihova vrata - že v prihodnjih dneh potuje Skobir na Kitajsko k prevozniku China Southern, ki ima toliko letal kot Lufthansa, zelo kmalu naj bi Air Qatar priletel iz Dohe, zgodba z Air Indio ni pozabljena, leta 2014 naj bi se okrepil VVizzair, svoje bo dodala Adria Airways, ki se tako kot Aerodrom, ki je imel v štirih mesecih 1,2 milijona dobička, pobira. V sedanjem terminalu ni prostora niti za vso sodobno (niti samopostrežno) opremo. Prtljago sortirajo tudi v dežju. Foto Ljubo Vukelič

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 06. 2013 
Stran: 9