Zavarovanci pospešeno uhajajo Težava naj bi bila tudi, daje Vzajemna lani sredi leta prevečdvignilapremijo dopolnilnegazdravstvenegazavarovanja (za 16 odstotkov oziroma za štiri evre, na 28,62 evra na mesec), kar je poleg večjega dobička povzročilo tudi večji odliv zavarovancev k drugim zavarovalnicam, čeprav so premijo pozneje zvišale tudi te. A lani so bile razmere res negotove - začel je veljati ZUJF, ki je zvišal stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po drugi strani pa je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zniževal cene zdravstvenih storitevza šest odstotkov, kar je na zavarovalnice vplivalo pozitivno. Poslovanje boljše Predsednica nadzornega sveta (NS) Aleksandra Podgornik iz Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ, kjer je predsednik Roman Glaser) je pred dnevi povedala, da so bili lani Vzajemnini odhodki za škode večji, a da so se tudi prihodki od premij ter dobiček povečali glede na leto prej (takrat so prihodki znašali 246,5, čisti dobiček pa 2,4 milijona evrov). Številk za lani v Vzajemni še ne razkrijejo. Dodajmo, da Vzajemna ni delniška družba, ampak družba za vzajemno zavarovanje v lasti zavarovancev (konec leta 2011 jih je bilo 870 tisoč), torej dobička ne more direktno izplačati, ampak ga lahko le posredno prek znižanjapremije vrne članom ali ga razporedi v rezerve oziroma kapital oziroma ta skopni prek različnih stroškov. Dimna zavesa za prevzem Dobiček, pa tudi velik finančni tok, velik oglaševalski kolač, možnost prenosa poslovnega računa na Probanko (zdaj Vzajemna večino poslovanjaopraviprekSKB, ima pa račun tudi v Banki Koper in PBS) ter za okoli 70 milijonov evrov finančnih naložb, ki jih ima Vzajemna - vse to je velika vaba. »V resnici finančno izčrpana štajerska naveza dokončno prevzema zavarovalnico. Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) pozivam, naj ukrepa in zavaruje interese zavarovancev,« pravi Rajko Stankovič iz društva malih delničarjev MDS. Prevzem naj bi tako potekal prek imenovanja člana uprave Nevena Cvitanoviča (ki se je doslej ukvarjal le z življenjskimi zavarovanji) ter novega poslušnega predsednika uprave Aleša Mikelna, ki je strojni inženir in ima še MBA, a je doslej vodil samo proizvodne družbe in nima nobenih izkušenj ne v storitveni dejavnosti ne v zavarovalništvu. »Če bo ta dobil licenco AZN za vodenje zavarovalnice, potem se res vse neha,« pravi eden izmed virov. Če pa jo le dobi, vir napoveduje, da utegne vkratkem odleteti iz uprave še preostala članica Katja Jelerčič. Prevzem se bo nadaljeval še s skorajšnjo zamenjavo tretjine zastopnikov v skupščini po sistemu kooptacije, kar bo štajerski navezipredvidoma prineslo večino še v skupščini. V sedemčlanskem NS dileme tako in tako ni oziroma sta s ŠGZ vzadnjem času očitno potegnila še člana iz vrst zaposlenih Primož Igerc in Darja Korpar, tako da proti predlogom Podgornikove običajno glasuje le se Ciril Smrkolj iz kmetijsko-gozdarske zbornice. Bo spet v igri privatizacija ali podržavljenje? Nekateri viri ne bibih presenečeni, če bi v nadaljevanju sledil nov poskus dejanske privatizacije Vzajemne. Za kaj takega bi bilo sicer treba spremeniti zakon. Po drugi strani pa so se spet okrepile ideje - denimo iniciativa zdravnikov za transparentno javno zdravstvo pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana -, da bi Vzajemno prenesli nazaj pod ZZZS ter končno odpravili dopolnilno zavarovanje za zdravstvene storitve, za katere smo zavarovani že obvezno. Namesto tega bi uvedli enotno obvezno zavarovanje za osnovne storitve ter pravo dodatno za določene pravice, denimo za večino zdravil. Ampak o čem takem za zdaj še ni ne duha ne sluha; ministrstvo za zdravje napoveduje zgolj interventne ukrepe, kako iz žepov zavarovancev potegniti več denarja za zdravstvo - s poenotenjem prispevkov za vse skupine zavarovancev, širitvijo osnov tudi na avtorske in podjemne pogodbe ter trošarinami na alkohol, tobak in sladke pijače. •

Medij: Finance
Avtorji: Rednak Andreja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 22. 04. 2013 
Stran: 6