Prodajo je vlada za zdaj napovedala le za NKBM in Telekom. Ministrstvo za gospodarstvo je glasove državnim lastnikom za nazaj poskušalo vrniti z novelo zakona o prevzemih, a so predlaganim rešitvam ostro nasprotovali ATVP in delničarji. »Razmišljanja o potrebnosti sprememb zakonodaje pri prevzemih so prisotna že dalj časa, še posebno ob sedanjih razmerah prezadolženega gospodarstva. Opcije so različne, končne odločitve pa bodo odvisne od odločevalcev, ki v tem procesu sodelujejo. Zato vam o konkretnih rešitvah še ne moremo dati odgovora,« so nam odgovorili na ministrstvu. Porazdelitev po skladih Kot druga prehodna možna rešitev se omenja iskanje izhoda v okvira državnega holdinga. Naš sogovornik, ki noče biti imenovan, pravi, da bi lahko država znotraj holdinga oblikovala investicijske sklade in lastništvo v teh petih družbah porazdelila med njimi in jih upravljala skladno z zakonom o investicijskih skladih (Zisdu). Zakon o prevzemih namreč določa, da se deleži v tem primeru ne seštevajo in torej državni lastniki ne bi presegali prevzemnega praga. Pravnik dr. Miha Juhart pravi, da je to lahko sprejemljiva rešitev, če bi bili ti skladi ustanovljeni in tudi delovali, kot določa Zisdu. V nasprotnem primeru pa to ni rešitev: »Ce se ne bi vedli kot skladi in bi usklajeno glasovali, potem bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo nove odločbe.« Strinja se, da to ne sme biti le druga forma za enako delovanje. Predsednik uprave KD Skladov Matej Tomažin pa je do te rešitve zadržan: »Ne verjamem, da bi s tem naši ustrezno rešitev.« Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da se zavedajo problematike odvzema glasovalnih pravic države, če bodo pripravili možno rešitev v okviru zakona o holdingu, pa bodo javnost o tem ustrezno obvestili. ATVP bi ob kršitvah ukrepala In kako bi se na takšno rešitev odzvala ATVP? »Agencija bi v primera, ki ga navajate, preverila, ali so osebe, ki zaradi odločbe ATVP nimajo glasovalnih pravic, postopale skladno z veljavno prevzemno zakonodajo in zakonodajo s področja investicijskih skladov. Če bi ugotovila kršitve, bi ukrepala skladno s svojimi pristojnostmi,« so pojasnili. Juhart vidi izhod v ponovnem premisleku o razmeroma trdih neizpodbitnih domnevah glede povezanih oseb. Država ima namreč različen vpliv na državne lastnike delnic. »Te domneve smo zaostrili zaradi delničarskih parkirišč, ve% dar se s temi domnevami ni ujelo nobeno parkirišče. V to mrežo so se ujele napačne ribe,« ugotavlja Juhart. Poudarja pa, da mora osnovna opredelitev o usklajenem delovanju ostati, kot je, saj je to osnova zaščite manjšinskih delničarjev. DELOVA JAVILA RAZPRA¥A Sistem upravljanja podjetij v državni lasti, ki se je zadnja leta že večkrat spremenil, je znova na razpotju. Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ni več, Slovenski državni holding pa še ni zaživel, saj vlada pripravlja nove rešitve. Da bi bile te čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti, h kateri vabimo vso zainteresirano javnost. Spremljate jo lahko na zgod.be/upravljanje, svoje poglede na to pa prispevate na upravljanje@delo.si.

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 05. 2013 
Stran: 8