Uprava naj bi odločanje o gradnji terminala na skupščino uvrstila prav na zahtevo malih delničarjev, saj bi ti v nasprotnem primeru to zahtevali na sami skupščini. Male delničarje naj bi najbolj motilo to, da bodo Skobirjevi načrti izničili vse rezerve, ki jih je Aerodrom Ljubljana nabral v zadnjih dvajsetih letih poslovanja. Uprava delničarjem zagotovo ne prihaja naproti, saj bodo imeli udeleženci skupščine na mizi predlog izplačila 0,43 evra bruto dividende po delnici, kar je tretjino manj kot lani. Uprava pri prepričevanju lastnikov, naj podprejo njihove ambiciozne načrte, zagotovo ne bo imela lahkega dela. Prav z zahtevo za višje izplačilo dividend naj bi mali delničarji po napovedih upravi zmanjšali apetite pri načrtovanih večmilijonskih naložbah. V Aerodromu Ljubljana načrtujejo v obdobju od 2013 do 2017 za 114,4 milijona evrov naložb, pretežni del, natančneje 102,4 milijona evrov, bo naložb v objekte. Največja naložba je gradnja načrtovanega potniškega terminala, katere skupna vrednost je ocenjena na več kot 60 milijonov evrov. Za slabih 30 milijonov evrov naj bi Aerodrom Ljubljana zagotovil lastna sredstva, za 18 milijonov pričakuje bančnih posojil, za preostanek pa nepovratna evropska in državna sredstva. V Aerodromu Ljubljana priznavajo, da jim promet upada, a hkrati dodajajo, da se kljub temu soočajo z nezadostnimi zmogljivostmi. Kot opozarjajo v gradivu za skupščino, bo, če ne bodo ukrepali, prišlo do stagnacije razvoja letalskega prometa v Sloveniji oziroma do odliva potnikov na tuja, predvsem okoliška letališča. Sami sicer načrtujejo, da bo do leta 2017 število potnikov v povprečju letno raslo po 5,8-odstotni stopnji, premiki letal po 1,2-odstotni, tovor pa po 14,8-odstotni stopnji. Največjo rast števila potnikov predvidevajo pri nizkocenovnih prevoznikih, saj da Slovenija z devetodstotnim deležem v lanskem letu močno zaostaja za evropskim povprečjem, ki je znašalo 43 odstotkov. Ob tem velja omeniti, da je iz letnega poročila Aerodroma Ljubljana za minulo leto mogoče razbrati, da je marca lani Easyjet prenehal leteti v Pariz (sicer je povečal število letov v London), Job Air je prenehal leteti med Ljubljano in Prago, Finnair je v Helsinke letel zgolj poleti. Zgolj Wizz Air je z oktobrom vzpostavil nizkocenovno povezavo z Brusljem. Nad projektom bodo bdeli novi nadzorniki družbe, saj sedanjemu nadzornemu svetu 8. julija poteče mandat. Po predlogu nadzornega sveta bi Aerodrom Ljubljana nadzirali Peter Marn, pred leti zaposlen tako v Adrii Airways kot kasneje na Aerodromu Ljubljana, Anja Strojin Štampar, sedanja predsednica nadzornikov, sicer pa kandidatka Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe, Marko Pahor, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, in Marko Mulej, že zdaj član nadzornega sveta družbe. Republika Slovenija svojega kandidata po pojasnilih nadzornikov ni predlagala. x 15 kandidatov za predsednika uprave Adrie Nadzorni svet Adrie Airways bo danes začel pregledovati prijave na razpis za mesto predsednika uprave družbe. Trenutni predsednik uprave Mark Anžur, ki je bil decembra lani imenovan za največ šest mesecev, je že javno povedal, da se bo na razpis prijavil, kdaj predvidoma bodo nadzorniki izbrali predsednika uprave, pa še ni znano. Na razpis je sicer prispelo okoli 15 prijav.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 07. 05. 2013 
Stran: 8