Toda načrti se gospodarskemu ministrstvu niso izšli, saj je moral predlog, ki očitno ni bil usklajen s koalicijskimi partnericami, umakniti s seje vlade. Največ koristi od spremembe zakona o prevzemih bi imela prav država. Na ministrstvu so namreč predvideli, da bi lahko povezane osebe, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zamrznila glasovalne pravice, v primeru, ko gre za »javni interes«, na skupščini kljub temu glasovale. Končna odločitev, ali bi država lahko uresničevala glasovalne pravice, bi bila sicer še vedno v rokah direktorja ATVP Damjana Žuglja, ki bi moral državi dati soglasje za izvrševanje glasovalnih pravic. Vendar pravniki ocenjujejo, da bi utegnila država sklicevanje na javni interes zlorabiti in ga uveljavljati tudi pri odločanju o točkah, ki niso pomembne za premoženje ljudi ali delovanje ekonomskega sistema, kar je na primer javni interes. Po ocenah pravnika, ki ne želi biti imenovan, se država na javni interes ne bi mogla sklicevati le pri imenovanju predsednika skupščine, imenovanju revizorja ter odločanju o razrešnici upravi in nadzornikom. Da bi bila taka sprememba zakona o prevzemih lahko problematična, ocenjujejo tudi Jia ATVP, kjer opozarjajo, da je javni interes zelo širok pojem. Veliko bolj pa so na ATVP naklonjeni predlagani spremembi, po kateri skupini povezanih oseb dve leti ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, če bi 33-odstotni prevzemni prag presegle zaradi finančnega prestrukturiranja ciljne družbe. To izjemo namreč že zdaj za banke dopušča zakon o bančništvu. Kot so razkrili v Dnevniku, so na ministrstvu spremembo prevzemne zakonodaje začeli pripravljati že pred dvema mesecema, vendar so nato načrte opustili. Še sredi maja so na ministrstvu trdili, da »ne vidijo potrebe po odpiranju zakona«. Kaj se je v dveh tednih spremenilo, včeraj niso želeli pojasniti, po vsej verjetnosti pa je hitenje treba pripisati nekaterim prihajajočim skupščinam. Že konec prihodnjega tedna se obeta, da bodo mali delničarji zamenjali nadzorni svet Aerodroma Ljubljana in upravi preprečili gradnjo drugega potniškega terminala, teden kasneje pa bodo o dokapitalizaciji odločali tudi delničarji NKBM. Zaplete je pričakovati tudi na skupščini Triglava, kjer si mali delničarji prizadevajo za zamenjavo nadzornikov in izplačilo rekordnih dividend. Bivši predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec si je sicer prizadeval, da bi delničarji že na letošnji skupščini odločali o pooblastilu upravi za povečanje osnovnega kapitala za do 50 odstotkov, vendar so to preprečili nadzorniki. Dokapitalizacija bi lahko koristila zlasti poljski PZU, ki se že dlje časa zanima za nakup Triglava in ki naj bi ji bil naklonjen tudi Rakovec. Na drugi strani o dokapitalizaciji država kot dvotretjinska lastnica ne bi mogla odločati in bi lahko ostala celo brez svojega večinskega deleža. Daje prav dogajanje v Triglavu pospešilo aktivnosti za spremembo prevzemne zakonodaje, dajejo slutiti tudi pojasnila ministra za finance Uroša Čuferja, ki je v intervjuju za Finance povedal, da bi vrnitev glasovalnih pravic državi lahko preprečila tudi »nenadzorovane privatizacije«.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 05. 2013 
Stran: 8