Lastnik je namreč tisti, ki postavlja vrednote, merila, pričakovanja in nadzorni svet ter s tem lahko pomembno vpliva na ravnanje njegove organizacije v njenem poslovnem in družbenem okolju. Želim poudariti, lastnik, ne glede na vrsto lastništva in poreklo lastnine. Organizacija, ki jo ima v popolni ali delni lasti je njegov obraz, ne glede na to ali je lastnik država, državni sklad, vzajemni sklad, mali delničar, lastnik posameznik ali kaj vem kdo še od tistih, ko so po veljavni ureditvi v naši državi lahko lastniki. Skrajni čas je, da si vsi in vse vrste lastnikov organizacij, ki slabo poslujejo, slabo ravnajo z zaposlenimi in okoljem, ne poravnavajo svoji zakonski obveznosti in tako dalje; pred svoj obraz nastavijo ogledalo in se vprašajo, ali je njihovo delovanje v vlogi lastnika vredno njih samih, ali resnično želijo biti takšni kot jih vidimo. Šele potem po vrsti pridejo nadzorniki, poslovodstva, izvršniki in ne nazadnje tudi zaposleni. Naslednja skupina deležnikov smo odjemalci izdelkov in storitev, ki nam jih organizacije nudijo in zaradi katerih te sploh obstajajo. Vse dotlej, dokler bo najpomembnejše sodilo za odjem izdelkov in/ali storitev cena izražena v denarju, oblikovana konkurenčno glede na primerljive ponudnike vendar na osnovi neupoštevanja vseh zgoraj naštetih kriterijev in veljavnih etičnih ter moralnih norm, se ne bo kaj dosti spremenilo. Skrajni čas je tudi, da lastniki ob svojih težnjah po mednarodno konkurenčnem nagrajevanju kompetentnih nadzornikov, poslovodstev, izvršnikov in zaposlenih pričnejo udejanjati poleg njihove moralne tudi njihovo materialno in nenazadnje kazensko odgovornost. Pri tem naj se pred njihovim imenovanjem vprašajo, koliko je danes pri nas nadzornikov in poslovodstev, ki imajo realno premoženje, po vrednosti in izvršljivosti vsaj delno primerljivo s potencialnimi tveganji in škodami, na katere v svoji vlogi lahko vplivajo. Nadzorniki, poslovodstva, izvršniki in nenazadnje tudi vsaj nekateri zaposleni imajo približno enake želodce in če nekatere od teh v primerjavi z našim povprečjem nenavadno dobro hranimo, kadar delujejo dobro v korist svojih organizacij in širše družbe, naj v primerih, ko ne delujejo skladno s pričakovanji, tudi dobro stradajo ob praznem koritu ali pa vsaj s svojim osebnim premoženjem nadomestijo škodo, ki sojo s svojim ravnanjem povzročili lastnikom in širši družbeni skupnosti. Več kot očitno je, da je v današnjih časih žal samo še lastnina v različnih materialnih oblikah tisto, kar ljudje razumemo ne glede na smer, v katero se ta lastnina premika - k nam ali pa stran od nas. Čisto na koncu naj omenim še izjemno pomembno vlogo zaposlenih v vseh ustanovah naše države, ki poleg nas, ostalih državljanov edine lahko učinkovito vplivajo na stanje v našem poslovnem in družbenem okolju. Kot državljan te države si želim, da bi zaposleni v državnih ustanovah svojo vlogo pričeli opravlja ti še bolj zavzeto, strokovno, hitro in pogumno kot do zdaj. « Matevž Suhač, Cerklje na Gorenjskem

Medij: Delo - Sobotna priloga
Avtorji: Suhač Matevž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 08. 06. 2013 
Stran: 30