Seznam je dolg S takšnim odgovorom so se mali delničarji na včerajšnjem srečanju z upravo v Mariboru zadovoljili, še posebno z zagotovilom, da uprava NKBM dobro sodeluje z Nacionalnim preiskovalnim uradom in da ne bodo zamudili zastaralnih rokov. Dvom, da bo mogoče s tem povrniti materialno škodo banki, je izrazil eden od delničarjev, ki je ocenil, da prejšnji nadzorni svet in nekdanja uprava skupaj nimata več premoženja kot kakšne tri milijone evrov. Ali bo uprava NKBM pod vodstvom Aleša Hauca res kazensko in odškodninsko preganjala prejšnjo upravo banke, preden bodo postopki zastarali, in ali bo prišlo do iztisa malih delničarjev, ki z vsako novo dokapitalizacijo banke izgubljajo vloženo premoženje, so bila naelektrena vprašanja delničarjev. Nekateri so v delnice NKBM vložili tudi po 30.000 evrov in so jih, ker so verjeli v uspešnost banke, kupovali celo po 42 evrov. Srečanja, ki postaja sestavni del korporativnega komuniciranja banke, se je udeležilo kakšnih dvajset malih delničarjev in predstavnikov obeh njihovih organizacij, potekalo pa je ob opazni prisotnosti varnostnega osebja. Iztis malih delničarjev Kdaj bodo delničarji dobili povrnjenega vsaj 20 odstotkov vloženega premoženja ali kdaj bo cena delnice 5 evrov, je zanimalo Venčeslava Pirca. "Tega vam nobena uprava ne more napovedati. Nihče ne more zagotoviti, da naslednja dokapitalizacija ne bo razvrednotila prejšnje," je dejal Aleš Hauc. Dosedanje dokapitalizacije so bile po 27 evrov za delnico, 19,5 evra, 8 evrov, pri zdajšnji 400-milijonski je predlagana cena 1,02 evra, toda Slovenska odškodninska družba predlaga 300-milijonsko dokapitalizacije "Če boste iztisnili male delničarje, se bo zgodila nova štajerska vstaja," je napovedal Stane Zajšek, Aleš Hauc pa je dejal, da država, ki je 79,4-odstotna lastnica NKBM, te namere ne kaže. Zato je na skupščini tudi predlagana predkupna pravica obstoječih delničarjev. "Lahko pa to stori bodoči strateški partner banke, več se jih zanima za nas. V zadnjega pol leta smo se srečali z več potencialnimi investitorji z območja širše Evrope, tudi iz Azije in z Bližnjega vzhoda. Skupni imenovalec teh pogovorov je, da je treba najprej očistiti banko s prenosom slabih terjatev na DUTB. Računamo, da bomo do jeseni te slabe terjatve prenesli. Morebitni investitorji pa potrebujejo dovolj časa za cel postopek, od skrbnega pregleda do sklenitve posla. Optimalni čas za pridobitev strateškega partnerja je po mojem mnenju najmanj leto dni," je dejal Aleš Hauc. O obsegu prenosa slabih terjatev na slabo banko ni mogel govoriti, ker mora najprej zdravo aktivo banke po nareku Bruslja pregledati še neodvisni ocenjevalec, a Hauc pričakuje, da bodo dodatne slabitve in zato rebalans poslovnega načrta še potrebni. Banka je imela ob koncu marca 2013 za 828 milijonov evrov bruto slabih kreditov (v skupinah D in E), skupnih slabitev pa za 585 milijonov evrov. Skupina je imela za nekaj več kot milijardo evrov bruto slabih kreditov D in E, kreditni portfelj je obsegal 3 milijarde evrov neto ob nekaj manj kot 5 milijardah evrov bilančne vsote. Uprava se bo povečala Ni pa bilo ugotovljenih nepravilnosti pri nakupu Credv banke v Srbiji, je povedal član uprave NKBM Igor Žibrik. Res je nekdanja uprava ob nakupu navajala, da ima banka 4-odstotni tržni delež, zdaj ima polodstotnega, a vKragujevcu je 26 bank in v Srbiji je težko uspeti, če banka nima mreže po celotni državi. "Credy banka ostaja poleg PBS, KBM Infonda, Moje naložbe in Monete med ključnimi družbami Skupine NKBM, saj bi lahko servisirala posle okoli 1390 slovenskih podjetij v Srbiji," je povedal Žibrik. Nova organizacijska struktura skupine bo zaživela 1. julija, v naslednjih petih letih pa naj bi število zaposlenih zmanjšali za 300. Obenem je Hauc napovedal, da se bo uprava okrepila z več novimi člani. "Nihče ne more zagotoviti, da naslednja dokapitalizacija nebo razvrednotila prejšnje" Pri MLM naj pomaga država "Poslov s posameznimi komitenti ne morem komentirati, na splošno pa si uprava NKBM prizadeva narediti največ, da se podjetje izvleče iz težav. To je sicer odgovornost lastnikov, šele potem sledijo banke in država. Banke ne moremo podeljevati kreditov, če ni ustreznih zavarovanj, toda v podjetjih, ki imajo takšne težave kot Mariborska livarna, ko ni več mogoče zagotoviti ustreznih zavarovanj, bi morala pomagati država v okviru jamstvene sheme in garancij, ki jih lahko ponudi. V banki se zavedamo, da je dragoceno prav vsako delovno mesto, a kreditov brez zavarovanj ne moremo odobravati in tega ne bomo počeli," je na tiskovni konferenci po srečanju z malimi delničarji o reševanju Mariborske livarne dejal Aleš Hauc. KBM —_Uova KBj^NovaK&M Nova KBM t^Novh KBM Nlwa KBM W^kmmmmmW <^^r lAmmmmWmWv~~mT --~ -~ _____m__________f^ i ¥^ _______ "^^^^^^^M^M^M^M^M^^Mmmmmmmmml V Aleš Hauc: "Verjemite, da bomo izpolnili zavezo, dano na lanski skupščini delničarjev, in bomo stvari prišli do dna." (Andrej Petelinšek)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 06. 2013 
Stran: 7