Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba. Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja. Posebno poglavje so gotovo naše banke. Tako NLB kot NKBM se utapljata v izgubah, skupaj jih je za več kakor 500 milijonov evrov. Mariborski dvojec z Alešem Haucem na čelu si je izplačal 36 milijonov evrov višje prejemke kakor uprava NLB z Jankom Medjo na čelu. A kljub temu so prejemki uprave NKBM skoraj polovico nižji kakor leta 2011, dobrih sto tisoč evrov so nižji v NLB. V povezavi z izgubo je seveda pomemben podatek, koliko zasluži celotna uprava, a to je spet odvisno od tega, kako številna je, predvsem pa od tega, kako uspešna je pri sanaciji ali ustvarjanju dobička. Videti je, da so posamezne placne zavore, od razvpitega Lahovnikovega zakona naprej, vendarle rahlo prijele. Dr. Borut Bratina, profesor z mariborske pravne fakultete in strokovnjak za upravljanje podjetij, meni, da so se prejemki uprav v zadnjih letih uredili in ponekod dosegli že povsem normalno razmerje glede na položaj podjetja. Bratina pravi, da je povsem logično, če si menedžerske ekipe v podjetjih sorazmerno znižajo svoje prejemke, če to breme - znižanje plač - naložijo tudi zaposlenim. Seveda upravi določa plačo nadzorni svet, vendar je pomembna tudi solidarnost. Lidija Jerkič, predsednica sindikata kovinske in elektro industrije Skei, pravi: »Plače vodilnih so se v zadnjem času res nekoliko unesle. Ekstremno visokih prejemkov je manj ali jih ni videti, seveda je še vedno zaznati tudi odstopanja. Problem pa so podjetja, ki ne poslujejo uspešno. Zlasti tam, kjer zaposleni ne prejemajo redno plač ali pa so te mizerne, so plače direktorjev praviloma tajne.« V takšnih podjetjih, pojasnjuje Jerkičeva, podatkov o direktorskih prejemkih tako rekoč ni mogoče dobiti. Delavci vedo, kdaj si direktorji zaslužijo plače V kriznih časih je pogosta oblika varčevanja tudi deset- ali večodstotno zniževanje plač delavcev. Kdo naj da zgled? »Pričakovali bi, da si prejemke znižajo tudi vodilni, in ponekod celo je tako. Še bolj pa se potrjujejo izkušnje, da so zaposleni pripravljeni na odrekanja, tudi pri plačah, čeprav so praviloma nizke, potem ko vičtijS, da se njihovi vodilni ne vozijo v razkošnih avtomobilih, da izbirajo ekonomske letalske prevoze, da zares delajo od jutra do večera. Če so vodilni takšni, potem težav s prepričevanjem delavcev, naj razumejo, zakaj bi jim še dodatno nižali plače, praviloma ni,« meni Lidija Jerkič in poudarja: »Delavci vedo, kdaj dobri podjetniki in menedžerji zares delajo in si svoje plače tudi zaslužijo.« Rajko Stankovič, predsednik društva malih delničarjev MDS, pravi, da ekscesnih odstopanj pri menedžerskih prejemkih letos ni opaziti, nikakor pa se ne strinja z visokimi prejemki Krkine uprave. Ugotavlja, da je proizvodni delavec v povprečju na mesec zaslužil toliko kot vodilni v-Krki na dan. Tudi če je Krka tako enkratna, je vprašanje, ali si vsi člani uprave zaslužijo tako visoke prejemke. Prav tako bi nekateri drugi prvi možje lahko svoje prihodke nekoliko prilagodili krizni situaciji, v kateri se vodilni različno znajdejo ali pa tudi niso pfiffiertjivo §p6§ebfli. Stankovič, denimo, posebej omenja Mateja Narata, predsednika uprave Save, ki mu je uspelo razdolžiti kranjsko Savo za okrog 100 milijonov evrov, kar v teh finančno neprijaznih časih ni preprosto. Po drugi strani pa omeni Rudija Grbca, ki vodi Istrabenz. Družba je v izgubi, a Grbec poleg 188.000 evrov prejemkov za vodenje Istrabenza dobi še 25.000 evrov za nadzorovanje odvisnih družb, in to je po mnenju Stankoviča, je nedopustno. Sicer pa Stankovič poudarja, da bi morali biti prejemki vodilnih v družbah bolj odvisni od rezultatov, ki jih dosežejo, in dividend, ki jih lahko izplačajo. Variabilni del menedžerskih prejemkov naj bi znašal vsaj 30 odstotkov, če ne 40, pravi. Direktorski prejemki 2012 bruto prejemki, vtisoč evrih predsednik uprave družba predsednik uprava vmio€ " JožeColarič Krka 732 2285 155,0 Tomaž Bertočnik ] Petrol 21 ..]r'.]IIII]Ilj°A..II]IIMIIIII^I^ 53 ' 5 ' Franjo Bobinac Gorenje 260 1169 0,3 bušan zorko Pivovarna Laško 253 I 706 : 32 - 9 Bojan Brank Luka Koper* 23 640 10,4 Gregor Veselko 234 ToneBatažič Mercator* . 107 847 -104,6 Žiga Debeljak 119 Rudolf skobe Telekom* 52 880 43,6 Ivica Kranjčevič 157 Matej Narat Sava 209 757 : 87,5 Zvonko Ivanusič Sava Re 202 723 9,6 Matjaž Rakovec zavarovalnica Triglav 194 796 50,0 Aleš Hauc NKBM* 95 258 -205,0 Andrej Plos 73 Rudi Grbec Istrabenz 188 341 -69,4 ErnestGortan intereuropa 157 296 -13,4 lanez Boje Žito* 64 486 6,4 Toni Balažič 76 Janko Medja NLB* 32 615 -305,0 Božo Jašovič 100 * v teh družbah je prišlo v letu 2012 do zamenjave predsednikov uprav DELO vin Letna poroCila dražb, 2012 Najvišji bruto prejemki direktorjev v letu 2012, v evrih 732000 600.000 500.000 j^^^^^H 400.000 fl|^^^H[ 2op.qpp HHH H^Sk^^H mMMMMT^MM^ Wmm 4mmW^MMm MMmM MMMMMmM *+* jCaMMMMMMm MMMMMMMMMMMMMMU^^^^MMMt JožeColarič Tomaž Bertočnik Franjo Bobinac Dušan zorko Matej Narat Zvonko Ivanušič Krka petrol Gorenje Pivovarna Laško Sava SavaRe DELO vin letna poročita dražb, 2012

Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 03. 05. 2013 
Stran: 9