Vestnik Murska Sobota, 18.04.2013

Tudi v_Pomurju_številne_žrtve_hibridnega_posojilaNova KBM Tudi v Pomurju številne »žrtve« hibridnega posojila Razočaram pomurski delničarji ne želijo razkriti imen, ne skrivajo pa svojega ogorčenja - Ali kupci delnic res niso dojeli tveganja? Leta 2007 so dobili slovenski državljani domnevno odlično poslovno priložnost-možnost nakupa delnic druge največje slovenske banke v javni prodaji. Za delnico Nove Kreditne banke Maribor je bilo takrat treba odšteti 27 evrov. Država je prodala 49 odstotkov vseh delnic in zaslužila 263,8 milijona evrov. Nizke dividende in padec vrednosti delnice so kmalu razblinili sanje kupcev delnic o donosih. Takrat je država zmanjšala svoj delež v lastništvu banke, danes pa ga spet povečuje. Banka je namreč izdala za 100 milijonov evrov novih delnic, kar je posledica pretvorbe hibridnega posojila države v delnice, s tem pa se je tudi zmanjšal lastniški delež zdajšnjih delničarjev. Državni delež v banki se je tako povzpel na 79 odstotkov.

Na potezo so se ostro odzvali v Društvu Mali delničarjiSlovenije (MDS), kjer opozarjajo, da je leta 2007 skoraj sto tisoč malih vlagateljev stalo v vrstah za nakup delnic tudi zaradi obljub države, da bodo delničarji za vsakih deset delnic dobili še eno, če jih bodo obdržali vsaj eno leto, vendar je težava predvsem v padcu vrednosti delnice, kije sicer narasla že naslednji dan po prodaji na 36 evrov in dosegla vrhunec decembra 2007, ko je bila vredna 44 evrov, od takrat pa je samo še padala. V banki navajajo kot razlog globalno finančno krizo, ki je po njihovem mnenju vplivala na padec tečajev večine delnic v svetu. Prav tako se na neki način distancirajo od težav s pojasnilom, da je bila leta 2007 prodajalec delnic banke država, ki je bila skupaj s SOD-om in KAD-om stoodstotna lastnica in je tudi prejela denar od prodaje. »V banki smo bili izvajalci procesa, ki smo ga izvedli strokovno in po načelih dobre poslovne prakse,« pravijo. Kaj pa preiskava? Društvo MDS vodstvu banke zameri tudi po njegovem mnenju precej skopo obveščanje o poslovnih potezah, zahtevajo pa tudi rezultate forenzične preiskave, ki je potekala zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju banke v preteklosti. V Društvu MDS še poudarjajo, da je danes delnica vredna 0,76 evra, zaradi česar so mali delničarji izgubili 97 odstotkov vloženih sredstev. V NKBM zavračajo očitke o neupoštevanju interesov malih delničarjev in pravijo, da so sklep o odobrenem kapitalu za sklenitev pogodbe o hibridnem posojilu, ki je bila osnova za pretvorbo, obravnavali in sprejeli delničarji na skupščini decembra lani s 95,1 odstotka glasov, pri čemer država kot največja lastnica ni glasovala, saj ji je Agencija za trg vrednostnih papirjev odvzela pravice. V Društvu MDS pojasnjujejo, daje v Pomurju 2671 od 97.217 oz. 2,74 odstotka vseh delničarjev NKBM, od katerih so prejeli nekaj klicev v znak podpore pri iskanju rešitev. Razočarani pomurski delničarji ne želijo razkriti svojih imen, ne skrivajo pa svojega ogorčenja. »Nikoli več se ne pustim speljati v kaj takega,« pravi mala vlagateljica iz Černelavec, ki odgovarja, da se je leta 2007 za nakup delnic odločila, ker so vsi znanci govorili, da je to dobra naložba. Drugačno izkušnjo je imel nekoliko bolj informiran vlagatelj iz Ljutomera: »Delnice NKBM sem kupil v javni prodaji kot vsi drugi. Že pred nakupom sem se odločil, da jih bom ob ugodni kotaciji v prvih dneh prodal, kar sem drugi dan trgovanja tudi storil. Odločitev o nakupuje temeljila na podlagi visokega zanimanja institucionalnih vlagateljev, ki svojih deležev v normalni prodaji niso dobili, zato seje špekuliralo, da bodo svoje portfelje dopolnjevali v prvih dneh trgovanja, zaradi česar je cena narasla. Če banke ne bi zašle v likvidnostne težave, bi danes cena lahko bila višja od 27 evrov, žal pa ni tako.« Razmišljajo o tožbi NKBM ima v Pomurju štiri poslovalnice (Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona), v manjših krajih je prisotna na poštnih okencih, kjer je mogoče opraviti osnovne bančne storitve. O številu komitentov v regiji molčijo. V Društvu MDS razmišljajo tudi o možnosti tožbe proti državi zaradi morebitnega zavajanja ob pozivu za nakup delnic leta 2007. »Zdaj natančno preučujemo navedbe v prospektu predvsem o finančni kondiciji banke, saj so številne afere kasneje pokazale, da so bili ti podatki očitno nepopolni in neskladni z dejanskim stanjem. Tu mislimo na afero na Hrvaškem, na gradbince in še kaj bi se verjetno našlo. A hkrati moramo jasno opozoriti, da dokler ekonomisti in pravniki ne dajo zelene luči, da so bile navedbe netočne, tega ne bomo storili in tudi ne želimo vlivati lažnega upanja opeharjenim delničarjem NKBM. Bomo pa do konca aprila zagotovo sprejeli potrebne odločitve in obvestili zainteresirano javnost, kaj smo ugotovili na osnovi tega pregleda,« odgovarjajo na vprašanje, na čem bo temeljila morebitna tožba. Neuradno je iz banke mogoče slišati tudi besede, da marsikateri vlagatelj ob nakupu delnic leta 2007 ni povsem razumel razlike v tveganjih pri nakupu vrednostnih papirjev v primerjavi z depoziti. Danes je to spoznanje vsekakor veliko bolj boleče. Timotej Milanov fy e^rSSfa=K^ Naložba, ki se malim delničarjem ni izplačala. Ena od štirih poslovalnic NKBM v Pomurju. fotografija timotfj miianov

 

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Milanov Timotej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 04. 2013 
Stran: 4