Dnevnik, 06.10.2014

Mohar in Satler hočeta ves Gorenjski tisk Podjetje MSIN Marka Moharja in Matjaža Satlerja, ki obvladuje 97 odstotkov Gorenjskega tiska, seje na zadnji skupščini odločilo za iztisnitev malih delničarjev. Za odkup preostalih delnic ponuja 33,62 evra denarne odpravnine na delnico oziroma skupno slab milijon evrov.

Večer, 04.10.2014

DANES Irena Ferluga Za oškodovanje Včerajšnja objava sklepa ustavnega sodišča, da do končne odločitve ne dovoli objave seznama slabih kreditov NLB in NKBM, ki bi ga banki v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja morali objaviti do 19. oktobra, lahko nakazuje tudi končno odločitev ustavnih sodnikov. Kakršna koli že bo, odločila bo o oškodovanju ali zaščiti, za zdaj pa bankama daje čas, da svoja slaba portfelja še zmanjšata pod zdajšnjih okoli 20 odstotkov. Vsaksebi si tako stojita javni interes vedeti, kdo je povzročil večmilijardno bančno luknjo, in zasebni - tako bančni kot bančnih komitentov. Težko bitko bijejo vsi, še najtežjo pa ustavni sodniki, ob katerih odločitvi je, in to ne prvič, na preizkušnji verodostojnost slovenskega pravnega sistema oziroma zaupanje vanj.

Delo, 04.10.2014

Medji in Haucu še ne bo treba razkriti slabih posojil Banke Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona, ki bankam nalaga razkritje podatkov o slabih kreditih Ljubljana - Novi Ljubljanski banki in Novi KBM 19. oktobra na spletu še ne bo treba objaviti podatkov o slabih posojilih, ki so ostala v njihovem portfe-Iju. Ustavno sodišče je namreč soglasno zadržalo izvajanje zakona, ki podržavljenim bankam nalaga ta razkritja. MAJA GRGIČ Zadržanje spornih določil novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) so v okviru pobude za ustavno presojo zahtevale Banka Slovenije (BS), NLB, NKBM, Ocean Orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik. Menijo, da bi z objavo podatkov o slabih kreditih, ki so na dan prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ostali v bankah, bankam in kreditojemalcem nastala nepopravljiva škoda.

Večer, 02.10.2014

Zakaj sta Kangler in Fištravec slaba izbira ALJOŠA PERŠAK "Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!" (Hlapci, Ivan Cankar) Maribor si bo konec tedna "sodbo pisal sam", in kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, je najbolj verjeten drugi krog, v ospredju pa sta Andrej Fištravec in Franc Kangler. Med kar 17 kandidati najvišjo podporo uživata župana, ki sta Maribor vodila zadnjih osem let. To je bilo zahtevno obdobje, v katerem je gospodarska kriza pošteno zarezala v življenje ljudi, zato je bilo bolj kot kadarkoli pomembno, da so odgovorni v podjetjih in v javni upravi vsak evro potrošili/naložili premišljeno, gospodarno, transparentno in pošteno. Torej prav nasprotno receptu, ki nas je pahnil v "krasni novi svet".

Dnevnik, 02.10.2014

DOMEL HOLDING Globalno usmerjeno podjetje zaposleni soupravljajo Domel Holding je krovno podjetje skupine Domel, njegova glavna dejavnost pa upravljanje družb, ki jih ima v lasti. Domel Holding je bil ustanovljen v letu 1998 z namenom, da zaščiti interese malih delničarjev, ki so bili pretežno zaposleni in upokojenci, in prevzame večinski delež Domela, s tem pa prevzame odgovornost za napredek in razvoj. V letu 2007 so od državnih skladov odkupili še 48-odstotni delež in postali edini lastnik vsega premoženja kapitalsko povezanih podjetij skupine Domel. Trenutno ima 700 delničarjev, pretežno so to zaposleni in upokojenci. Postavili so model razpršenega lastništva med zaposlene, brez lastništva skladov. Ne gre za model socialističnega samoupravljanja, ampak za sodoben model soupravljanja podjetja, kije globalno usmerjeno. Pred petimi leti je družba začela s procesom reorganizacije celotne skupine Domel, ki je obenem pomenila nadaljnji razvoj krovnega podjetja. Reorganizacija je prispevala k bolj uspešnemu poslovanju, dvigu dodane vrednosti, večji učinkovitosti, konkurenčnosti in fleksibilnosti.

Delo, 02.10.2014

»DUTB enega osiromaši, da ima drugi izplen« Skupina PSZ Do jutri čas za načrt finančnega prestrukturiranja - Zupane pripravljen na delni umik CELJE - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je bila proti poenostavljeni prisilni poravnavi skupine PSZ, ki je konec avgusta predlagala prisilno poravnavo. Večinski lastnik PSZ Darko Zupane, ki mu DUTB očita izčrpavanje skupine za osebne interese, je prepričan, da je prav DUTB tista, ki igra posebno igro; na primer: hotel Marita so ocenili na komaj 4,2 milijona evrov, da bi ga lahko prodali skupaj z drugimi hoteli v Portorožu. ŠPELA KURALT, N. G. Pojasnili so mu, da cenitve nepremičnin in hčerinskih družb PSZ niso bile opravljene z namenom prodaje. Kljub temu ga skrbi, saj gre za zelo velika odstopanja od tržne vrednosti. Krepko pod ceno so bili ocenjeni poslovna stavba v Beogradu, zemljišče v Novem Sadu in podjetje Meja Šentjur, ki edino v skupini PSZ v Sloveniji prinaša dobiček in za katerega v PSZ menijo, da ima vrednost pet milijonov evrov. Po cenitvi pa je vredno nič evrov.

Dnevnik, 01.10.2014

BORZNI KOMENTAR Gorenje v izdajo petletne obveznice f Janez Javornik, Hypo banka V zadnjem tednu na ljubljanski borzi vlada manjše zatišje - očitno glavni borzni igralci čakajo na poteze oziroma uradna stališča nove vlade, predvsem kar se tiče nadaljevanja že začetih postopkov privatizacije petnajstih družb v delni državni lasti. Tako je kot zvezda borznega parketa zasijala družba Intereuropa, kjer se je tečaj v nekaj dneh povzpel z 1,2 evra na več kot 1,8 evra. Nekih tehtnih razlogov za rast ni bilo - iz same družbe kot tudi iz bank, ki so v tem trenutku glavni lastniki koprske družbe, niso prišle informacije, ki bi opravičevale takšno rast. Po pregledu delniških knjig je bilo med kupci najti nekaj manjših pravnih oseb, ki so očitno želeli v nekaj dneh nabrati določeno količino delnic, kar je pri skromni likvidnosti te delnice logično povezano s strmo rastjo tečaja.

Dnevnik, 30.09.2014

PODJETJA Po dveh desetletjih predaja oblasti v Kolektorju Radovan Bolko jutri prevzema vodenje idrijske skupine Kolektor Group, ki v zadnjih štirih desetletjih niti enkrat ni poslovala z izgubo in je na prelomnici. f Matjaž Polanič Stojan Petrič z jutrišnjim dnem vodenje Kolektorja Group prepušča Radovanu Bolki, dosedanjemu glavnemu izvršnemu direktorju idrijskega koncema. Bolko bo šele tretji predsednik Kolektorja Group v zadnjih 35 letih, saj je Petrič pred njim vodil družbo več kot 20 let. Poleg Bolke bosta po novem v upravi Kolektorja Group tudi izvršna direktorica za finance Darja Petrič Florjančič in Valter Leban, ki je trenutno zadolžen za nabavo in produkcijo, medtem ko bo Petrič prevzel koordinacijo lastnikov idrijskega koncema in predsedovanje sosveta (neke vrste nadzorni svet).

Večer, 29.09.2014

Thermana na kocki ROZMARI PETEK Skorajda nedoumljivo je, da je, potem ko smo v tekmi dveh laških zdravilišč desetletja opazovali nemoč zdravilišča v sosednjih Rimskih termah, danes na kolenih razkošna Thermana. Že res, da je bila naložba gigantska, 75 milijonov evrovje stala preobrazba majhnega Zdravilišča Laško v bohotno Thermano. Drži tudi, da so v časih, ko je ta rasla, banke za več kot očitno dolgoročne projekte odobravale kratkoročna posojila. Zato se je vedelo, da bo ob novih trendovskih pogojih bank tudi v Thermani slej ko prej hudo zaškripalo. Vedelo se je tudi, kakšen je v teh primerih standardni postopek. Odlično so ga na primer izpeljali v zreškem Uniorju, kjer bi bili, če uprava ne bi po dolgih pogajanjih uspela z bankami podpisati dogovora o reprogramu posojil, vsaj v prisilni poravnavi.

Večer, 25.09.2014

Neznanke in nelogičnosti v Thermani Kakšne igre so v ozadju (ne)reševanja Thermane Laško, bo sčasoma presodilo sodišče, do takrat pa podjetja, kije pred pragom prisilne poravnave, v tej obliki morda ne bo več ROZMARI PETEK Tudi včerajšnja (vmes že enkrat prestavljena) skupščina Thermane Laško, na kateri naj bi bili delničarji odločali o 16-milijonski dokapitalizaciji, s katero bi se izognili "razlastitvi", je bila nenavadna. V več pogledih. Predsednik uprave Andrej Bošnjak takoj po skupščini rezultata ni hotel komentirati, češ da še ni uradnih podatkov. Izpuščen je bil predlog sklepa, da če dokapitalizacija na uspe, lahko banke svoje terjatve konvertirajo v lastniške deleže. Nasprotna stran, to so mali delničarji, med katerimi sta nekdanji predsednik uprave Roman Matek in Borut Soklič kot predstavnik največjega zasebnega delničarja, družbe KM Inštalacije, pa je celoten namen skupščine označila za "predstavo za javnost".