Finance, 08.09.2014

Fraport daje_pospešek_Aerodromu_in_logistomPrihod nemškega Fraporta na letališče Aerodrom Ljubljana je dobra novica. Ne le za državni proračun in male delničarje, ki ob 500-odstotni rasti delnice v dveh letih štejejo dobiček, ampak tudi za slovensko logistiko, turizem, ob pričakovanih novih naložbah pa verjetno še za gradbeništvo in sorodne dejavnosti. Nemški lastnik se je na letališčih, kjer je navzoč, ob prihodu izkazal kot vlagatelj v infrastrukturo ter povečeval potniški promet, ponekod pa tudi tovornega. Prevzem pomeni potencialni posel za slovenske avtoprevoznike, špediterje in druge udeležence v slovenski logistiki. Kaj načrtujejo Nemci? »Smo dolgoročni vlagatelj, ne iščemo hitrih zaslužkov. Stavimo na razvoj, na zaposlene Aerodroma,« pravi predsednik uprave Fraporta Štefan Schulte.

Napovedal je posodobitve in izboljšanje storitev in poudaril, da se nikakor ne nameravajo osredotočiti le na tovorni promet, saj vidijo potencial tudi v potniškem delu. »O številkah, kakšno bo letališče čez pet let, ne morem govoriti, ker so zaupne. Bo pa letališče boljše in večje v vseh segmentih,« je še dejal Schulte. Fraport - lastnik, ki vlaga Izkušnje desetih prevzetih letališč pokažejo, daje Fraport pripravljen vlagati v infrastrukturo. Naštejmo le nekaj primerov: ■ konec minulega leta so v bolgarskem Burgasu - od leta 2006 imajo 35-letno koncesijsko pogodbo za upravljanje letališča - odprli potniški terminal, za katerega so namenili 40 milijonov evrov; ■ leta 2012 so prenovili drugi terminal turškega letališča Antalya, ki ga od leta 2007 upravljajo skupaj s partnerjem IC Holdingom; ■ decembra lani so na tretjem največjem ruskem letališču v Sankt Peterburgu odprli terminal za 18 milijonov potnikov v vrednosti 700 milijonov evrov; ■ v Savdski Arabiji, kjer upravljajo dve letališči, se dogovarjajo o širitvi. Dobri obeti za avtoprevoznike, špediterje... Če na eni strani za investicije Fraporta lahko rečemo, da so kar zgovorne, pa je bil na drugi strani predsednik uprave frankfurtske družbe v petek skop z izjavami, kaj točno načrtujejo na Brniku. Za razvoj tovornega prometa bodo morali najprej zgraditi tovorni terminal in skladišča, z rastjo pretovorapabodo nastajale nove priložnosti za avtoprevoznike, špediterje in druge logiste. »Prvih pet let bo tovor do Brnika potoval predvsem s tovornjaki, ob hitri rasti pa se bo odprlo vprašanje železniške povezave med Ljubljano in Brnikom,« pravi Aleš Groznik. Ob tem se mu zdi verjetno, da bi Nemci železniško povezavo zgradili kar sami. Povezava med Ljubljano in Brnikom je namreč na jedrnem evropskem koridorju TEN-T, kar pomeni, daje mogoče do 85 odstotkov financiranja pridobiti iz evropskih skladov. V resoluciji o razvoju prometne in logistične infrastrukture, ki sojo pripravili na ljubljanski ekonomski fakulteti, so predvideli gradnjo dvotirne proge med Ljubljano in Brnikom za hitrosti do 200 kilometrov na uro v obdobju od leta 2017 do 2023, stroške gradnje pa ocenili na 600 milijonov evrov. Takšne investicije seveda ne bi bile le dobrodošle za slovensko logistiko, ampak tudi za slovensko gradbeništvo in sorodne dejavnosti. Drugi pozitivni učinki svežih milijonov Z razvojem letališča je pričakovana rast potniškega in tovornega prometa. To pa ni le dobra novica za slovensko logistiko, temveč ima lahko močne multiplikativne učinke na Cerklje na Gorenjskem, kjer sicer po zaslugi močnega letalskega sektorja že vrsto let prejemajo najvišjo plačo v Sloveniji (aprila je znašala 1.430 evrov neto oziroma 43 odstotkov nad slovenskim povprečjem), Gorenjsko in Slovenijo nasploh. Dobre letalske povezave so lahko odlično izhodišče za razvoj turizma, poslovnežem pa znižujejo dejanske in tudi oportunitetne stroške potovanja. Kaj je Fraport Družba Fraport AG je lastnik in upravljavec letališč po svetu. Danes upravlja 10 svetovnih letališč. Letališče v Frankfurtu je imelo vletu 2013 58 milijonov potnikov, celotna skupina Fraport pa 2,5 6 milijarde evrov prihodkov ter 236 milijonov evrov čistega dobička. Tržna kapitalizacija družbe je v petek znašala 4,9 milijarde evrov, kar je denimo več kot dvakratnik tržne kapitalizacije največje slovenske borzne družbe Krka. Največja lastnika sta zvezna dežela Hessen in holding mesta Frankfurt na Majni.

 

Medij: Finance
Avtorji: Koražija Nataša,Smrekar Tanja,Sovdat Petra,Ugovšek Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 09. 2014 
Stran: 2