Običajno v teh primerih ljudje odnehajo, ker njihova podjetja ne preživijo'. Mi imamo voljo in sredstva." Vir vsega zla Sokličeva razlaga "izvirnega greha" je sicer precej podobna razlagi, ki jo je po avgustovski skupščini podal Matek. To je, da bi uprava z bankami morala pripraviti reprogram posojil, saj je bila naložba glede na kratkoročnost posojil neustrezno financirana, ne pa objaviti insolventnosti, ki podjetju zgolj škodi. Predvsem pa mu ni jasno, kaj se je zgodilo od meseca aprila, ko so se banke strinjale z načrtom postopka preventivnega prestrukturiranja, do meseca maja, ko je uprava naročila cenitev nepremičnin, na podlagi katere je izvedla prevrednotenje sredstev družbe. Pri tem Soklič opozarja, da uprava, ki jo vodi Andrej Bošnjak, ni želela pojasniti, zakaj se je za cenitev odločila. "Uprava v letnem poročilu 2013 pravi, da je ugotovila, da obstajajo indici za morebitno precenjenost sredstev družbe'. Nikjer v nobenem drugem dokumentu in tudi na skupščini, kjer so bili izrecno pozvani k pojasnilu, uprava ni razložila, kateri indici za morebitno precenjenost obstajajo. Prav to pa je vir vsega zla," poudarja. Posledica je namreč znižanje vrednosti Thermane za skoraj 25 milijonov evrov, kar posledično pomeni kapitalsko neustreznost družbe in s tem razglasitev insolvenčnosti. Odvetnik malih delničarjev ne trdi, da podjetje ni imelo težav. Trdi pa, da ne bi bilo treba narediti tako drastičnega prevrednotenja. Nelogično je tudi, da se je vse zgodilo v mesecu dni, da imajo krovni dokumenti različne datume, da je cenilec Anton Kožar, ki je že prej ocenjeval vrednost podjetja, v dveh letih naredil dve cenitvi, ki se razlikujeta kar za 40 milijonov evrov. "Tako visoka razlika bi že sama po sebi terjala drugo mnenje, ki bi ga morala naročiti že sama uprava," dodaja. Sploh ob dejstvu, da, meni Soklič, ocenjevalce že v prvi uri podučijo, da je ocenjevanje vrednosti podjetij tako kot žvečilni gumi: "Kolikor jo rabiš, toliko jo raztegneš." Novi val tajkunizacije Je pa Soklič na minuli skupščini, na kateri je napovedal izpodbojni tožbi (proti sprejetju letnega poročila ter podelitvi razrešnice sedanji upravi in nadzornikom), uspel razkriti vsaj to, da ni bil revizor tisti, ki je zahteval prevrednotenje vrednosti podjetja, kot je to vseskozi trdil Bošnjak: "Revizor tega niti ne sme zahtevati, kar je na skupščini tudi povedal. Dodal je, da je s tem, ko se je družba odločila za prevrednotenje, sprožil plaz, ki je za sabo potegnil sum o pravilnosti izkazanih poslovnih sredstev v preteklosti, zato je izdal mnenje s pridržkom. Povedal je celo, da so imeli konflikt s cenilcem, ki so ga kasneje uspeli rešiti. To pa je s strani obeh strok, tako cenilske kot revizorske, nedopustno." Iz vsega opisanega po mnenju Sokliča sledi, da je uprava samoiniciativno začela nepotrebne postopke, posledica pa sta razlastitev obstoječih delničarjev in četrtkova skupščina, kije pravzaprav "lažni alarm". Gre za pot, meni Soklič, ki jo nekateri že opisujejo kot novi val tajkunizacije. "Ne gre za prvi primer. Smo pa prvi, ki smo se odločili temu upreti. Iz tega se lahko izcimijo tudi postopki osebne odgovornosti vpletenih," sklene. ■ milijonov evrov je i m A razlika med dvema g J I I cenitvama Thermane ^M v dveh letih, ki jih je opravil isti cenilec Vročina okoli zdravilišča Thermana in očitki o novem valu tajkunizacije

Medij: Večer
Avtorji: Petek Rozmari
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 09. 2014 
Stran: 6