Prvo dejanje je bila hitropotezna uvrstitev Aerodroma Ljubljana na seznam petnajstih družb za prodajo. Opozorila, da se infrastrukturnih družb ne prodaja tako zlahka, predvsem pa ne v stoodstotnem deležu, niso bila dovolj. Drugo dejanje je bila prefinjena zavrnitev naložbe v potniški terminal, za katerega so bila odobrena nepovratna evropska sredstva, tretje razdelitev za to naložbo prihranjenega denarja za dividende. Odhajajoča vlada v resnici ni niti s prstom mignila, da bi si država povrnila glasovalne pravice, tako da so v obeh primerih, kot opozarjamo že debelo leto, odločali zasebni interesi velikih malih delničarjev. Razplet je bil začrtan: brez strateškega partnerja bi izmpani Aerodrom Ljubljana lahko le še vegetiral. Epilog je torej še dober, saj Fraport ni neposreden tekmec, kot bi bilo dunajsko ali beneško letališče. Predvsem pa je dolgoročni vlagatelj, ki hoče razvijati tako potniški kot tovorni promet. Lastnik je prav tisti, ki si gaje aktualno vodstvo v položaju, ko je bila prodaja neizpodbitno dejstvo (in za razvoj letališča ter boj s konkurenco nujnost), predstavljala kot najprimernejšega. V Fraportu so polni hvale tako poslovodstva kot zaposlenih. Če ne bi verjeli v svetlo prihodnost - tudi v sodelovanju z Adrio Airways - se za nakup verjetno ne bi odločili. urez strateškega partnerja bi izropani Aerodrom Ljubljana samo še vegetiral.

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 06. 09. 2014 
Stran: 1