Finance, 08.09.2014
Aerodrom smo že zapili Volja in motiviranost nasprotnikov privatizacije po mojem mnenju pojenjujeta. Če zanemarimo krog blizu revije Mladina, je bilo nasprotovanja privatizaciji upravljavca Letališča Jožeta Pučnika malo. Celo ta vikend, ko je bil podpis pogodbe - postopek je tako postal ireverzibilen -, kakšnih posebnih akcij ni bilo, tudi zaradi lepega vremena (da, tudi talce podrobnosti vplivajo). Mogoče se bo kdo oglasil ta teden, ampak v primerjavi z drugimi zgodbami se ni zgodilo nič posebnega. Še preden pa gredo nasprotniki privatizacije trosit energijo s prižiganjem sveč, denimo, sije treba odgovoriti na preprosto vprašanje. Ali storitve Aerodroma Ljubljana uporabljajo, ko je v igri njihov osebni denar. Konkretno, ko kam (recimo na dopust) letijo in si let plačajo sami. Bahati se, da si letel z Brnika, če ti vozovnico plača služba v Bruslju oziroma nekdo, Id te je nekam povabil, ali delodajalec, je brez zveze.
Po moji oceni je talcih, ki bi zavestno izbrali Brnik. malo. Upravljanje letališč je - podobno kot Ikejine trgovine - regijska zgodba. Celovec, Gradec, Zagreb, Trst, Benetke, Dunaj, vse to so Brnikovi tekmeci. Vsak dan se na ta letališča odpelje na stotine Slovencev (tudi poslovnežev, politikov), ker se jim to splača. Seveda tudi Brnik pritegne nekaj potnikov iz sosednjih držav, a daleč od tega, da bi šlo za večjo poslovno zgodbo. Račun je preprost. Letalske družbe želijo plačilo oziroma vsaj kritje stroškov (Ryanair je tu nekako vpeljal standarde), da v regijo pripeljejo goste. Intu AerodromLjubljana trči ob poslovno steno. Z regijskimi letališči se težko kosa, servisiranje potreb glavnega mesta članice EU mu prinese dovolj posla le za poslovno preživetje. V preteklosti je bilo to podjetje racionalno vodeno in v nasprotju z večino drugih slovenskih podjetij nezadolženo. Še več, ker so želeli graditi nov terminal, so nabirali depozite. Pred prodajo je družba izplačala dividende in novemu lastniku prepustila odločitev, ali bo vlagal v novi terminal. Prodaja Heliosa, Letrikein Aerodroma je finančno osrečila veliko malih delničarjev, nekateri solastniki še iz časov privatizacije. Uredniški komentar Janez Tomažič janez.toniazic@ finance. si Tu v zgodbo vstopi Fraport, novi lastnik Aerodroma Ljubljana. Za podjetje je plačal 234 milijonov evrov. Če bo želel desetodstotni donos, bo moral pošteno zavihati rokave. Aerodrom Ljubljanabo moral ustrezno umestiti v svojo mrežo letališč ter pripeljati letalske družbe (najbrž ima z večino dobre poslovne odnose), da bodo prek Brnika vozile bodisi tovor bodisi potnike. Želim, da bi mu uspelo letališču povečati ugled v regiji in pritegniti več potnikov ter posledično zgraditi novi terminal. Vse to bi pomenilo več posla lokalnim podjetnikom in potrebe po dodatnih delavcih. Tako bi najbolje odgovoril kritikom prodaje. Državaneposrednojedobiladividendo plus 120 milijonov evrovvgotovini. Ker so potrebe po odplačilu obveznic milijardne, bo znesek zadostoval malo več kot za plačilo obresti. Naj poenostavim - prodajo Aerodroma smo zapili, preden je bila kupčija sklenjena. Našeen vidik, kije nekoliko spregledan, naj opozorim. Med top 50 delničarji Heliosa (Domžale in okolica), Letrike (Goriška) in Aerodroma (Gorenjska) je veliko fizičnih oseb, nekateri še iz časa privatizacije. Veliko Slovencev je dobilo nakazila nad 50 tisoč evrov (ali pa jih še bo). Tem se lahko le smeji. Pričakujem, da bodo denar reinvestirali, morda kupili kakšno nepremičnino, odplačali posojilo, sebi ali družini privoščili avto, počitnice . .. Povedati želim, da če bo statistični urad objavil, da seje zasebna poraba povečala, tega ne pripisujte dvigu pravne kulture, ki jo obljublja nova vlada.
Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 09. 2014
Stran: 2