Cerar je po izvolitvi tako kot vsi doslej prisegel, da bo kot predsednik vlade spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Poleg poslancev SMC (36) so ga podprli poslanci DeSUS (10), SD (6) in ZaAB (4), zanj pa naj bi bila glasovala tudi oba pripadnika manjšin (italijanske in madžarske). Navedeni imajo skupno 58 glasov, kar pomeni, da je en glas umanjkal. Cerarju kot mandatarju pa so podporo odrekli v SDS (21), ZL (6) in NSi (5). SMC je bila ustanovljena vsega šest tednov pred volitvami, že po tem, ko so bile volitve razpisane, na volitvah 13. julija pa je prejela 34,5 odstotka glasov. Tokratne že tretje predčasne volitve je predsednik republike Borut Pahor razpisal, potem ko je s položaja odstopila Alenka Bratušek. BreZ Zavez in Številk Pred imenovanjem za mandatarja je v državnem zboru potekala večurna parlamentarna razprava. Še pred tem pa je imel Cerar, po izobrazbi pravnik, svoj predstavitveni nagovor. V njem je dejal, da ima vlada v prvi vrsti nalogo zbuditi zaupanje v pravno državo in v državne institucije, prav tako je treba močneje ozavestiti dejstvo, da je slovenska država temeljna politična dobrina. V vlogi predsednika vlade pa si bo prizadeval za razvojno usmerjeno politiko in zdravje naroda na duhovni ter psihofizični ravni. Dejal je, da ima Slovenija vse človeške in druge potenciale, da postane uspešna država. Treba je le doseči skupno odločitev za to, da želimo biti boljši in uspešnejši. Predpostavki uspešnosti razvoja pa sta politična stabilnost in povezovalna naravnanost v politiki. Vlada ima po njegovih besedah v prvi vrsti nalogo zbuditi zaupanje v državne institucije. Na institucionalni ravni se zaupanje ustvarja s spoštovanjem pravne države in temeljnih vrednot. Vsi državljani bi se pri tem morali zavedati, da je vladavina zakonov pomembna družbena dobrina, slovenska država pa je temeljna politična dobrina. »Zato si moramo dokazati, da smo jo sposobni voditi kot dobri gospodarji. Skrbno moramo varovati državno premoženje in preprečevati razsipnost in korupcijo, odreči pa se je treba rušilnim in nesmiselnim ideološkim spopadom,« je dejal. Po njegovem prepričanju bo glavno poslanstvo nove vlade povrnitev zaupanja v državo in njene temelje. Poslanstvo politike bo razvojno usmerjeno, temeljilo pa bo na gospodarski rasti, ohranjanju delovnih mest in ustvarjanju novih ter na večanju mednarodne konkurenčnosti. Zato je treba zagotoviti predvidljivo in enostavnejše gospodarsko okolje, prizadeval pa si bo za primerno okolje za razvoj potencialov v javnem sektorju, za dobro sodelovanje s civilno družbo ter za socialno podprto ter duhovno in psihofizično zdravo družbo. ZaAB Se prilizuje Cerarjevi uvodni predstavitvi je sledila daljša razprava poslancev in poslank, še prej pa predstavitev mnenja vsake od parlamentarnih skupin v državnem zboru. V SMC so svojega predsednika pričakovano podprli. V imenu DeSUS je stališče stranke predstavil predsednik Kari Erjavec, ki je Cerarju napovedal podporo, sicer pa je bila to prva stranka, za katero se je potrdilo, da bo delovala tudi v novi koaliciji. V imenu SD je stališče stranke predstavil poslanec Matjaž Han, v imenu ZaAB pa Jani Moderndorfer. Medtem ko SD podpira Cerarja in bo tudi del nove koalicije, pa je za ZaAB znano, da ji je Cerarjeva stranka odrekla gostoljubje. Zaradi tega so v ZaAB zelo razočarani, kljub temu pa se novemu mandatarju udinjajo tudi tako, da so ga podprli za mandatarja. Mimogrede, v ponedeljek dopoldne se je na drugi lokaciji sešel Svet ZaAB, kjer so izrazili obžalovanje, da so bili odslovljeni iz koalicije. V javnosti so se pojavile informacije, da bo Alenka Bratušek zaradi tega ponudila odstop z mesta predsednice stranke, vendar se to ni zgodilo. Kandidata za mandatarja sta v razpravi podprla tudi poslanca narodnih skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Goncz. Mnenje je v imenu obeh predstavil slednji, ki je dejal, da jima je Cerar predstavil namero, da se na področju pravne države in politične kulture naredi korak naprej. Pričakujeta pa, da se bo izboljšalo tudi stanje na področju za zdaj nedoslednega izvajanja sicer vzorne zakonodaje s področja manjšinske politike. Konkretni in stvarni Janša v imenu SDS, ki bo v tem sklicu delovala v opoziciji, je mnenje poslanske skupine predstavil poslanec Janez Janša, ki je bil tudi dvakratni predsednik vlade in predsedujoči Svetu EU (edini iz Slovenije). Mandat pod Janševim vodstvom v obdobju 2004 do 2008 je bil najuspešnejši za državo, hkrati pa je bila takratna vlada tudi edina, ki je delovala celoten mandat. Janša je tako kot zelo kompetenten govorec in poznavalec razmer poudaril, da je Cerar predstavil program, »ki nič ne zavezuje in nič ne odvezuje«. Dejal je: »V predstavljenem programu nisem slišal niti ene številke in niti enega roka niti formule za čas, ki neizpodbitno prihaja. Razen če je konkreten program s številkami in z roki ter s pogajalsko taktiko zadaj z evropskimi institucijami, s katerim bo nova vlada pripravljena na srečanje z neizogibnimi izzivi, kje skrit.« Uvodoma je Poslanska skupina SDS je v parlamentarni razpravi o kandidatu za mandatarja razpravljala zelo dolgo in predvsem tehtno. Miro Cerar ji na koncu ni podal zadovoljivih odgovorov. spomnil, da je državni zbor pred pomembnim korakom, »in če bi imeli povolilni čas, kot je običajen za volitve v državah parlamentarne demokracije, bi vsi verjetno v tej dvorani želeli samo eno, to je čim več uspeha čim bolj konkretnemu in čim bolj ambicioznemu programu, ki je bil oziroma ki bi moral biti danes tu predstavljen. Ampak žal ne živimo ta čas, ne živimo takšnega časa, in že to, da vas tu jaz danes nagovarjam, je eden od dokazov za to. Mislim, da se še nikoli ni zgodilo, da bi v parlamentu na dan, ko se voli predsednik vlade, v imenu opozicije govoril zapornik. Imajo ali pa imate prav tisti, ki to smatrate za izjemno nenavadno, čudno, neskladno z nekimi splošnimi normami. V tem se lahko samo strinjamo, vendar pa ni problem v posledici, ampak je problem v vzroku. Nenavadno je, da se lahko nekaj tednov pred volitvami brez dokazov pošlje v zapor vodja največje opozicijske stranke. In ko se pogovarjate o tem, kaj je normalno in kaj ni normalno, kaj je čudno in kaj ni čudno, začnite pri vzrokih, in če še niste, preberite sodbo. Ie pravnomočna, ima svoje posledice, vsi v tej dvorani ste pismeni in vsak, ki sodi na podlagi časopisnih člankov in se ne poglobi v tisto, kar piše v sodbi, dela ne krivice meni in moji družini ali pa moji stranki, ampak predvsem svoji pameti in svoji logiki. Toliko o tem.« Opozoril je, da smo »na neki skrajni točki nepravnosti in jaz, ki stojim danes za to govornico, sem živ dokaz za to«. V nadaljevanju je dejal, da se je kljub vsemu seja državnega zbora začela s prijetnim presenečenjem. Poslanska skupina SDS je namreč predsedniku državnega zbora predlagala, naj na neki način zaznamujejo dan spomina na vse žrtve fašizma, nacionalsocializma in komunizma. Evropski dan spomina. Predsednik državnega zbora je to sprejel, zato se mu je Janša javno zahvalil. Dejal je: »Pozdravljamo ta prvi korak. Upamo, da mu bo sledil tudi drugi, da so bile te besede iskrene in da bo po petih letih večina v slovenskem državnem zboru sposobna tudi izglasovati resolucijo, kakršno je sprejel Evropski parlament. Ko smo namreč pred petimi leti to predlagali kot neko normalno gesto, tudi mnoge druge države so to naredile, je bila ta resolucija zavrnjena.« V nadaljevanju je opozoril, da ne moremo mimo tega, da je nad volitvami »močna senca legitimnosti ali pa, če hočete, da se izrazim čisto pravniško, dvom legitimnosti in tisti, ki razmišlja nekaj časa naprej in kandidat za predsednika vlade bi to moral«. Janša je še opozoril, da je afera Patria tokrat že četrtič vplivala na volitve, zdaj tudi »s fizično eliminacijo«. Spomnil je, da polovica državljank in državljanov 13. julija sploh ni volila, in se vprašal, kako bi se to vprašanje poudarjalo, če bi bil volilni rezultat drugačen, »recimo obrnjen«. Kakšni bi bili naslovi v slovenskih časopisih? Zdaj pa, kot da nikogar to ne skrbi. Janšo volilna neudeležba skrbi, »in če bi bil kandidat za predsednika vlade, bi me skrbelo še bistveno bolj«. Opozoril je, da je Slovenija razdeljena na polovico, ki je obupala nad parlamentarno demokracijo, in drugo polovico, ki pa je razdeljena po ideoloških ločnicah. Vse to se mu zdi ključni problem Slovenije. Povejmo, da Janez Janša je opozoril na pomanjkljiv program mandatarja, ki nične zavezuje in nič ne odvezuje, pa tudi na nelegitimnost volitev, koso nekaj tednov pred volitvami brez dokazov poslali v zapor vodjo največje opozicijske stranke. Primož Hainz, podpredsednik državnega zbora iz vrst DeSUS, naj bi bil v socializmu vohunil za duhovniki in jih ovajal. je Miro Cerar kasneje odgovoril, da so bile po njegovem mnenju volitve legitimne, udeležba na volitvah ga ne skrbi, o aferi Patria pa ni črhnil niti besedice. Nadalje je Janša spomnil, da je Cerar dejal, da je naš ključni problem, ko je poskušal dati diagnozo stanja, nedozorelost, in ocenil, »da je ta diagnoza zelo površna«. »Če bi bilo stanje, v katerem smo, zgolj posledica neke nedozorelosti, potem bi se usedli in počakali, da odrastemo in vse bi bilo boljše. Žal ni tako. Tudi ta diagnoza zelo spominja na čase ob koncu 80. let prejšnjega stoletja, ko so v tej isti dvorani, ko še ni bila prenovljena, govorili o tem, kako smo vsi krivi za krizo, v kateri smo, in kako moramo vsi zatisniti pas in izdelovali so se programi gospodarske stabilizacije do žalostnega konca tiste države. Torej ne gre za vprašanja nedozorelosti, gre pa za vprašanje usodne razdeljenosti,« je še dejal Janša. V nadaljevanju je govoril o programskih zasnovah vlade SMC. Pri tem je bil kritičen do tega, da ni bila predstavljena niti ena številka in niti en rok. Dodal je, da še nikoli noben kandidat za predsednika vlade ni predstavil programa, v katerem ne bi bilo nič od tega. Glede na čase, v katerih smo, pa so zdaj še bolj kot kadarkoli doslej potrebni merljivi kriteriji, ki pa jih ni. Cerar jih ni predstavil niti kasneje. lanšo skrbi tudi nonšalantnost do tega, da je ključni problem Slovenije v tem, »da smo preveč zadolženi in da preveč porabimo in da so tukaj škarje vse bolj zaprte, in da se kljub zelo resni situaciji tisti, ki ustvarja javno mnenje, in tisti, ki bodo odločali, hočeš nočeš seveda tudi o številkah, zatekajo v iluzijo, da pač situacija še ni takšna«. Opozoril je na odhajanje mladih v tujino, nezaposlenost, na pravno državo, vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic. Večjo pozornost je namenil tudi slovenski birokraciji in administraciji, pri čemer je spomnil, da mora vlada dajati zgled. S tem ko sama povečuje število resorjev in napoveduje nove urade, pa ni tako, zato naj ne pričakuje, da bodo »kakršnokoli prestrukturiranje naredili brez velikanskih težav«. Dodal je še nujnost reform, potrebo po spremembah in rešitvah ter spomnil na številne predloge zakonov, ki so jih pripravili v SDS ali vladah, ki jih je vodil, pa so jih v državnem zboru »od leta 2009 naprej v glavnem zavračali« ter si namesto iskanja rešitev raje veselo sposojali denar. Ob koncu je Janša rekel, da so v SDS vedno ravnali odgovorno in tako bodo tudi sedaj. »SDS bo tako kot doslej tudi v tem mandatu ne glede na sum legitimnosti volitev in rezultata podpirala pa tudi predlagala dobre rešitve za Slovenijo.« Sklenil je z besedami, da ima državni zbor »tukaj prvič po letu 1990 na strani, ki ima ustavno večino, popolno odgovornost za to, kar se bo dogajalo v državi v prihodnjih letih, dokler bo ta večina obstajala. To, da je v rokah enega ali ene opcije popolna pristojnost, popolna moč in popolna oblast, pomeni tudi to, da bodo vsi računi na koncu prišli na znan naslov. To se bo zgodilo kmalu.« Konsolidacija javnih financ v razpravi so nato sodelovali tudi drugi poslanci in poslanke SDS in ob predstavitvi programskih izhodišč mandatarja Mira Cerarja opozorili na pomanjkanje konkretnega programa s področja javnih financ, strategije glede zadolževanja, reševanja bančne luknje in drugih pomembnih področij za delovanje države. V razpravi so sodelovali Branko Grims, Andrej Sircelj, Eva Irgl, Franc Breznik, Anja Bah Žibert, Anže Logar in Jelka Godec. Njihova razprava je bila zanimiva, zaradi pomanjkanja prostora pa posebej opozarjamo na vprašanja Andreja Strelja o Cerarjevi strategiji reševanja javnih financ. Cerarja je vprašal, kako bo potekala konsolidacija javnih financ, kakšna je njegova strategija do bank v državni lasti, privatizacije, dolga in podobnega. Miro Cerar na konkretna vprašanja ni odgovoril konkretno, pač pa se je izgovarjal, da bo takšna vsebina predstavljena kasneje. Čaka nas nova kalvarija Miro Cerar mora v petnajstih dneh predlagati kandidate za ministrske položaje. Ministrstev bo predvidoma 15, pri čemer naj bi jih SMC pripadlo osem, DeSUS štiri in SD tri. Razdelitev resorjev naj bi bila sicer predmet koalicijskih pogajanj, do konca tega tedna pa naj bi bilo predvidoma znano, kateri resorji bodo pripadli kateri stranki. Doslej je znanih nekaj imen kandidatov za ministre. Kari Erjavec (DeSUS) je potrdil število ministrov in dodal, da bodo imeli tudi državnega sekretarja, ki bo vodil prihodnji urad za medgeneracijsko solidarnost. Erjavec bo še naprej vodil zunanje ministrstvo, Janko Veber, nekdanji predsednik in zdaj podpredsednik DZ ter kandidat za obrambnega ministra, še julija 201 3 v družbi »rdeče zvezde«. Dušan Mramor, novi Cerar jev izbranec za finančnega ministra, seje udinjal že v Ropovi vladi in nato ponujal tudi razpitemu Zoranu Jankoviču. Gorazd Žmavc pa tako kot doslej urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministra naj bi postala še zdajšnja poslanca Julijana Bizjak Mlakar (profesorica matematike, predavateljica v zdravstvu, pobudnica, ustanovna članica in članica vodstva Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva) ter Tomaž Gantar (zdravnik in nekdanji minister za zdravje). Gantar naj bi predvidoma prevzel ministrstvo za okolje in prostor, Bizjak Mlakarjeva pa ministrstvo za kulturo. Izbira resorjev precej preseneča. Dodajmo, da bi De-SUS za svojo verodostojnost vsekakor moral prevzeti resor, pod katerega sodi tudi problematika upokojencev, to je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. DeSUS se tega ministrstva, s katerim bi nosili tudi resnično odgovornost za svoje volivce, izogiba že v vseh mandatih. Delitev resorjev in Veber v SD so vztrajali le pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga zdaj vodi Anja Kopač Mrak iz vrst te stranke, in ta resor tudi dobili. Kopač Mrakova, ki je kandidirala tudi za poslanko in ni prejela dovolj glasov, si namreč zelo prizadeva za vodenje tega ministrstva, čeprav so njeni uspehi doslej zelo pičli. Predsedujoči SD Dejan Zidan bo zelo verjetno ostal minister za kmetijstvo. Tretji resor je še pod vprašajem, a po neuradnih informacijah je skoraj gotovo, da bo SD pripadel obrambni resor. V tem primeru naj bi bil strankin kandidat za obrambnega ministra poslanec SD Janko Veber. Ta odločitev je presenetljiva, vendar je treba vedeti, da si Veber že ves čas zelo prizadeva za ministrsko mesto. V prejšnjem mandatu si je želel postati minister za kmetijstvo, česar mu v stranki niso omogočili, četudi so potem to pojasnjevali drugače. Veber, kije inženir gradbeništva, letnik 1960, izhaja iz pregovorno rdečega Kočevja, kjer je bil dolgoletni župan. Kočevje se v njegovem času ni veliko razvijalo, za občino je danes znana ena najvišjih stopenj brezposelnosti, v občini pa mu očitajo, da se ni dovolj zavzemal za reševanje problematike, povezane z infrastrukturo in cestnimi povezavami s prestolnico. Poleti 2013 se je Veber, takrat že v vlogi predsednika državnega zbora, proslavil še z enim »dosežkom«. Na dogodku pri Taborski steni nad Belco je nekdanji vrhovni sodnik Vasilij Polič požiral s titovko in rdečo zvezdo na njej, to je s simbolom, pod katerim je agresorska Jugoslovanska armada leta 1991 napadla Slovenijo. Podobno je storil tudi Jasmin Rizvič, kočevski občinski svetnik in takrat novi predsednik Združenja zveze borcev (ZZB) NOB Kočevje. Janko Veber je bil takrat v njuni družbi, o čemer pričajo fotografije. Cerarjevi novi stari kadri Najmanj je znano, kdo bo osmerica kandidatov za ministrska mesta, ki naj bi pripadla SMC. Znano je le, da je v kandidaturo za finančnega ministra privolil ekonomist Dušan Mramor. Kot kandidat za notranjega ministra se pojavlja poslanec SMC Bojan Dobovšek, kot kandidatka za ministrico za zdravje pa se omenja Milojka Kolar. Uradnih informacij o drugih resorjih, ki bi pripadli SMC, do konca redakcije ni bilo. Za Dušana Mramorja velja, da je izbranec tranzicijske levice, po Antonu Ropu je bil tudi Jankovičev izbranec leta 2011. Mramor, nekdanji dekan ljubljanske ekonomske fakultete (od 2007 do 2013) in finančni minister v času vlade Antona Ropa (2002 do 2004), torej ni novinec v slovenski politiki. Še manj človek, ki bi v novi vladi »pomembno prispeval k uravnoteženju javnih financ in postopnemu dvigu kakovosti življenja v Sloveniji«, kakor nam hitijo razlagati v Cerarjevi (instantni) stranki. Mramor, univerzitetni profesor, za katerega študenti navajajo, da jih je v predavalnici zaklepal, da ne bi pobegnili (ker so se dolgočasili), je bil leta 2011, ko je na predčasnih volitvah zmagala Lista Zorana Jankoviča, pozneje preimenovana v Pozitivno Slovenijo, tudi Jankovičev izbranec. Spomnimo, oktobra 2011 je v ljubljanskih Stožicah potekal t. i. mega žur pod pokroviteljstvom ljubljanske ekonomske fakultete, diplomante pa sta nagovorila dekan Mramor in Zoran Jankovič, takratni predsednik Alumni kluba na ekonomski fakulteti. Se pred tem sta se Mramor in Jankovič nasmejana skupno fotografirala in z reklamnih panojev družno vabila na stožiški žur. Vse skupaj se je ujemalo z začetkom takratne predvolilne kampanje. Znani ekonomist in kolumnist Stanislav Kovač je takrat v svoji kolumni zapisal, da je investicija v Stožice ena največjih finančno-bančnih polomij v Sloveniji po izbruhu krize, zato se odpira pomembno vprašanje, kakšno sporočilo z žuranjem v razvpitih Stožicah Mramor pošilja različnim generacijam ekonomistov in širši javnosti. Mramor je bil tudi med prvimi, ki je Jankoviču že leta 2010 čestital ob njegovi zmagi za ljubljanskega župana: »Ljubljančani so pokazali, da štejejo samo dejanja.« Znan je tudi po tem, da je kot dekan pred študente ekonomske fakultete povabil Sineta Kordeža, nekdanjega predsednika uprave Merkurja, v katerem je ta izvajal menedžerski prevzem, danes pa je prav zaradi tega na prestajanju zaporne kazni. Kordeževo predavanje pred študenti ekonomske fakultete je bila tako ena največjih blamaž. O Mramorjevem vodenju ministrstva med letoma 2002 in 2004 ter njegovih »visokih« sposobnostih pa priča podatek, da je za seboj pustil javnofinančni primanjkljaj v višini 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda, čeprav je bila takrat visoka, 4,4-odstotna gospodarska rast in je bil primanjkljaj, ki odraža višjo porabo od prihodkov, plod nepravilno vodene makroekonomske politike v državi. Kovač je javnofinančni primanjkljaj iz tistih časov pospremil z besedami: »Prav Mramorjeva proračunska dediščina velikega primanjkljaja iz obdobja 'debelih krav' je eden od razlogov, da je Slovenija dočakala finančno in gospodarsko krizo nepripravljena.« Sicer pa je Mramor v zadnjem letu, podobno kot Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister iz vrst LDS, guverner in tudi predsedniški kandidat, zelo hvalil odhajajočega ministra za finance Uroša Čuferja, sorodnika Jožeta Mencingerja (Jankovičevega podpornika iz četice posvečenih 26, ki so romali na magistrat). Milojka Kolar, ki naj bi bila novi obraz za zdravstveno ministrico, je vse prej kot to. Med drugim je soodgovorna za razbitje SDK in prevzemno zakonodajo, kije omogočila tajkune. Erik Kopač in Saša Kešeljevic, generalni sekretar SMC in človek ki je za SMC pisal gospodarski program, sta pred leti sodelovala z BoškomŠrotom, kot nadzornika pa tudi pri menedžerskem prevzemu podjetja Iskra Avtoelektrika, za katerim je stal poslovnež Marijan Groff. Mramorjeve zadnje izjave kažejo, da bo za vse »spet kriv Janez Janša«. Mramor je kritičen tudi do zadnje, po njegovo »antipokojninske reforme«, zagovarja pa privatizacijo in omenja nekakšne sheme, s katerimi bi pomagali gospodarstvu, čeprav vsi vemo, da je bilo teh v državi že veliko in je večina denarja poniknila večinoma v žepe lastnikov ali poslovodstev podjetij, delovnih mest pa s tem niso ohranili. Tudi o Bruslju nima najboljšega mnenja, državo pa bo po napovedih reševal z višjimi davki, dodatnimi obremenitvami gospodarstva (npr. z višjimi prispevki za zdravstvo) in zadolževanjem. Kolarjeva ni nov obraz Mediji navajajo, da Mramorjevo kandidaturo podpira tudi zdajšnja tesna Cerarjeva sodelavka Milojka Kolar, ki naj bi bila Cerarjeva kandidatka za zdravstveno ministrico. V letih od 2002 do 2004, ko je finančno ministrstvo vodil Mramor, je bila državna sekretarka na tem ministrstvu. Za tisti čas je značilna davčna reforma, za kar je ekonomist Mičo Mrkaič v eni od svojih kolumn leta 2007 zapisal, »da se je Mramor pri davčni reformi pustil voditi sekretarki brez ekonomskega znanja Milojki Kolar«. In še: »Če bi tedanja struktura še en mandat vodila vlado, bi bila uvedba evra resnično vprašljiva.« Kolarjeva je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, ki je svojo kariero gradila tudi v nekdanji Službi družbenega knjigovodstva (SDK), vendar takratno vodstvo o njeni strokovnosti ni imelo najboljšega mnenja. Postala je državna sekretarka na ministrstvu za finance in je v veliki meri zaslužna za razbitje nekdanje SDK na tri dele, za kar še danes velja, da je bila velika napaka takratne politike pod vodstvom LDS. Nato je bila Kolarjeva eno leto direktorica Davčne uprave Republike Slovenije (Durs), ki je nastala iz dela nekdanje SDK. Med drugim je bila aprila 2013 imenovana za predsednico uprave Zavarovalnice Vzajemna, od koder se je morala posloviti. Velja za kader Gregorja Golobica, pomembno pa je sodelovala tudi pri oblikovanju prevzemne zakonodaje, ki je razlog za številne tajkunske prevzeme slovenskih gospodarskih družb. Zakon o prevzemih, katerega soavtorica je bila Kolarjeva, je bil napisan tudi v škodo iztisnjenih malih delničarjev, ki so jih iz gospodarskih družb izključili proti njihovi volji in z veliko manj premoženja, kot so vanje vstopili. Znana pa je tudi po sumljivih poslih z zemljišči v Izoli v času, ko je bila županja Breda Pečan. .Šlo je za zemljišči pod izolsko bolnišnico, na zelo lepem kraju, kjer sta takratna zakonca Kolar Celarc svoje manjše kmetijsko zemljišče z bolnišnico zamenjala za bistveno večjega in boljšega, ocenjena vrednost zemljišč in razlika v ceni, ki sta jo doplačala, pa je bila izredno nizka. Pečanova kot županja je imela takrat pomembno vlogo pri spremembi namembnosti zemljišča. Primer Kešeljevič in Kopač SMC se medtem sooča tudi z medijskimi poročanji o generalnem sekretarju stranke Eriku Kopaču in Saši Kešeljeviču, ki je za SMC pisal gospodarski program. Po poročanju naj bi se bile dogajale nepravilnosti v času, ko sta Kopač in Kešeljevič kot nadzornika podjetja Infond Holding 3 sodelovala pri menedžerskem prevzemu podjetja Iskra Avtoelektrika, za katerim je stal poslovnež Marijan Groff. Iz SMC so sporočili, da oba uživata polno zaupanje tako stranke kot njenega predsednika Mira Cerarja. HainZOVa Vloga Omenimo še izvolitev podpredsednikov državnega zbora. Poleg Janka Vebra iz SD, ki je to verjetno le začasno, je drugi podpredsednik Primož Hainz (DeSUS), letnik 1947, profesor zgodovine in sociologije. Nekdaj je bil sekretar Koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Tako je v javnost prišel dokument iz leta 1982, ko je občinskim konferencam SZDL pošiljal prošnjo za izdelavo ocene o delu duhovnikov. Postavlja se vprašanje, ali je Hainz v svinčenih časih vohunil za duhovniki in nadziral tudi Cerkev na Slovenskem. H Bi Alenka Bratušek v Bruslju tudi ovajala novinarje in fotoreporterje? Alenka Bratušek, odhajajoča premierka in kandidatka za evropsko komisarko, ki se je za to mesto predlagala sama (vprašanje je, ali bo do njenega imenovanja res prišlo), je v dobrem letu najslabšega vodenja vlade po osamosvojitvi med drugim preganjala fotoreporterja Janija Božiča. Slednji je namreč v času njenega potrjevanja za predsednico vlade na svojem spletnem portalu Podlupo.net objavil fotografijo čestitke, ki ji jo je že 20 minut pred izvolitvijo na mobilni telefon poslal Peter Kraljic, ki naj bi bil tedaj v Moskvi. Bratuškova je sedela v poslanskih klopeh in čakala na izvolitev, Jani Božič pa je fotografijo sms-sporočila s Kraljičevo čestitko posnel z balkona parlamentarne dvorane in jo nato objavil, Bratuškova pa je zoper njega predlagala kazenski pregon. Na njen predlog ga je nato zaslišala policija, državno tožilstvo pa je zoper njega vložilo obtožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil. O obtožnici je odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani, ki ga vodi Vesna Pavlic Pivk (znana iz afere rutice in pionirske kapice z rdečo zvezdo), in zoper Božiča uvedlo sodni postopek. Fotoreporter je bil deležen političnih pritiskov, spletni portal je nehal objavljati novice, avtor se je preselil v Veliko Britanijo. Ob vložitvi kazenske ovadbe zoper Božiča se je edino odzvalo Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) in opozorilo na ogrožanje svobode tiska v Sloveniji ter Bratuškovo pozvalo, naj umakne predlog za pregon fotoreporterja. To se ni zgodilo. ZNP je ob pozivu predložilo tudi več člankov iz italijanskih in britanskih časnikov, v katerih so novinarji in fotoreporterji prav tako objavili posnetke pisem, ki so si jih italijanski politiki pošiljali v parlamentu, ali pa posnetke o dokumentaciji, ki jo je ena od britanskih ministric v rokah nosila po ulici. Sodni postopek zoper Janija Božiča še ni končan, Bratuškova pa še vedno vztraja pri obtožnici. Glede na to, da se je samopredlagala za evropsko poslanko, se zdaj upravičeno postavlja vprašanje, ali bo, če jo bo Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, izbral za to mesto, v prihodnjih letih preganjala tudi novinarje in fotoreporterje, ki spremljajo delo Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Dejstvo je namreč, da je Alenka Bratušek s kazenskim pregonom fotoreporterja dokazala, da ni privržena vrednotam evropske demokracije, med katere sodita tudi svoboda javnega izražanja in svoboda tiska. Na vse to so pretekli teden Jean-Clauda Junckerja in vse poslance Evropskega parlamenta opozorili tudi v ZNP.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 28. 08. 2014 
Stran: 15