Po nekaj desetink odstotka delnic sta obdržala le izvršni direktor Roman Pavlovič in Marko Arhar, eden od prvih ustanoviteljev Halcoma. »Želimo si hitrejšo rast na novih trgih, a časi danes niso enostavni. Če zelis konkurirati na mednarodnih trgih, moraš biti najmanj tako močan kot tvoji največji konkurenti. Zaradi tega trenutno preučujemo tako možnosti prevzemov drugih podjetij kot tudi različne možnosti za poslovne povezave, združitve in tudi vstop na borzo, vendar končne odločitve še nismo sprejeli,« nam je povedal Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora Halcoma in posredno prek družbe Halcom Skupina največji lastnik družbe. Halcom je bil ena prvih slovenskih družb, ki je z delničarskim programom zaposlenim omogočila udeležbo pri dobičku, ki se je v zadnjih letih vseskozi gibal med 1 in 1,3 milijona evrov. A ker so zaposleni delnice dobili v okviru Halcomovega programa dolgoročnih premoženjskih spodbud, so se po Čadeževih pojasnilih pred morebitnimi prevzemi ali povezovanji odločili, da jim ponudijo možnost izstopa iz lastništva z dobičkom. Za delnice so zaposleni dobili višjo ceno od uradno ocenjene, tisti, ki so v program vstopili že leta 2007, pa so jih prodali celo z do 120-odstotnim kapitalskim dobičkom. Podoben manever je družina Čadež izvedla že leta 2006, ko se je Halcom preoblikoval iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Tedaj so iz lastništva izplačali okoli 20 družbenikov, ki pa so jih kasneje povabili nazaj v lastništvo. »Na poslovni poti podjetja pride do brzic, na katere se je treba pripraviti. Če se podjetje ne spreminja, ne posluša trga in ne prilagaja, lahko hitro zaide v težave, saj se danes razmere na trgih in v gospodarstvu lahko v samo dveh letih popolnoma spremenijo,« je dodal Čadež. Halcom je ena najuspešnejših slovenskih IT-skupin, kije znana zlasti po svojih rešitvah za elektronsko bančništvo. Po padcu v letu 2012 so se lani prihodki Halcoma zvišali za osem odstotkov, na skoraj deset milijonov evrov, medtem ko so bili prihodki vse skupine, v kateri so tudi beograjska, sarajevska in dubajska hčerinska družba, še nekaj milijonov evrov višji. Kot pojasnjuje Čadež, so lani že 57 odstotkov prihodkov ustvarili na tujih trgih, podobna pričakovanja imajo tudi za letošnje leto. Med strankami Halcoma je poleg številnih podjetij, ki uporabljajo njihove sisteme za plačilne storitve, mogoče najti tudi Banko Slovenije, Centralno banko Iran, Centralno banko Bosne in Hercegovine, večino slovenskih bank, več kot 20 srbskih bank ter več komercialnih bank iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, s Kosova, iz Poljske, Albanije in Katarja, od lani pa je njihova stranka tudi Credit du Maroc, ena največjih maroških bank.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 23. 08. 2014 
Stran: 7