"Zgolj s strani društva MDS in državnega Kada se pojavljajo spori. Ključno bi bilo, da bi se pri obeh raje ukvarjali s tekočim poslovanjem družbe in ne z nenehnimi pregledi poslovanj za nazaj, rušenji nadzornih svetov ipd. Gre za osebne zamere in frustracije posameznikov. V štirih letih se nobeden od njih kot delničar pri nas ni pozanimal za poslovanje, ki je v okviru osnovne dejavnosti v evropskem merilu nadpovprečno in smo preteklo leto navkljub desetmilijonski slabitvi naložbe v Srbiji in še skoraj dvomilijonski v Probanki na ravni skupine sklenili z 800 tisoč evri dobička," pojasni Glaser. "Za Merkur, Infond Holding in Center naložbe ne bo slabitev" Po prepričanju Romana Glaserja so v zadnjih letih pripravili dovolj pravnih utemeljitev in strokovnih ekspertiz, ki bi ovrgli oškodovanje Perutnine. Po njegovem niti za nakup delnic Merkurja ter posojila Infond holdingu in Centru naložbam v skupni višini 36,4 milijona evrov na koncu ne bo treba delati slabitev. Je pa vlaganje takšnih tožb proti upravam v zadnjem obdobju postalo običajno, meni Glaser, ki zanika kakršnakoli oškodovanja družbe in je prepričan, da takšni manevri dodatno škodijo podjetju, ki bi lahko imelo pri iskanju morebitnega dokapitalizatorja ali strateškega partnerja še več težav kot do zdaj, ko je bil najbolj resen interesent ukrajinsko podjetje MHP v lasti Jurija Kosiuka, a naj bi bil, tako Glaser, zaradi razmer v Ukrajini opustil tovrstne ambicije. Grožnja morebitnih slabitev pa, trdi Roman Glaser, na iskanje strategov nima vpliva. "Želimo - in to zahtevajo tudi banke -, da redno poslovanje pregleda ena od štirih največjih svetovnih revizijskih hiš, ki ima tudi dovolj kapacitet za tako kompleksno in multinacionalno podjetje, kot je Perutnina," na nasprotni predlog MDS, da bi letošnje poslovno leto namesto KPMG revidirala Constantia plus, odgovarja Glaser. Perutnina ima do podjetja Univit zdaj le še za 2,8 milijona evrov terjatev, hkrati pa izpodbija poroštveno izjavo za Univitovo najetje 5,5 milijona evrov posojil pri Probanki. Univit, ki je z 22,41 odstotka največji lastnik menedžerskega Holdinga PMP, ki pa je desetodstotni lastnik Perutnine, je v stečajnem postopku. Je bilo vzajemno lastništvo z Merkurjem, ker sta obe družbi opravljali menedžerski prevzem? Za poslovne namene (restavracije Perutnine v trgovskih središčih Merkurja) Perutnini verjetno ne bi bilo treba kupiti za 26 milijonov evrov delnic Merkurja, ki so zdaj po dveh prisilnih poravnavah nakelske družbe praktično brez vrednosti ... "Vzajemno lastništvo družb je zakonsko dovoljeno. Ni pa šlo za nakupe lastnih delnic, ker vemo, da bi kršili zakonske omejitve. Slovenija pri povezovanju med družbami, tudi iz različnih panog, ni izkoristila ekonomskega potenciala za skupni nastop na trgih držav nekdanje Jugoslavije in širše, posebno pri nabavi, logistiki in še kje. Tudi zaradi tega danes najboljša in največja slovenska podjetja pristajajo v rokah konkurentov iz omenjenih trgov in ne nasprotno. Slovenija pa velja tujim investitorjem za neatraktivno državo. Menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - je bil smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi," ugotavlja prvi mož Perutnine, ki neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pripisuje preplačilu prejšnjih delničarjev, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ne odobrava. Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost, pravi Glaser in meni, da smo si pol te krize ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le dr. Jože P. Damijan. V letu dni nov strateški lastnik Perutnine? Banke upnice si želijo, da bi do sredine prihodnjega leta nekdo dokapitaliziral Perutnino Ptuj s svežim kapitalom, na ravni skupine pa bo ptujska družba letos že znižala zadolženost s 110 na 100 milijonov evrov. Tako je od 1. julija v Perutnini kot pooblaščenec bank zaposlen Tibor Šimonka, ki, tako Glaser, spremlja izvajanje reprograma posojil in tekoče poslovanje ptujske prehrambne družbe. Z družbo Ernst&Young pripravljajo investicijsko poslovno poročilo, ki bo kmalu končano, a podrobnosti Glaser ne sme razkrivati. Bodo pa vsekakor z bankami upnicami pripravili dolgoročni reprogram vračanja posojil. To, da so v sporih z državnim lastnikom (Kadom), večina teh bank pa v državni lasti, po Glaserjevih besedah pri sklenitvi sporazuma ne bo nikakršna ovira. "Brez prigovarjanja smo privolili v znižanje plač uprave, družba dosega za panogo nadpovprečno, devetodstotno EBITDA-maržo, tako da so osnove za finančni reprogram dobre," je optimističen Glaser. "Moj odstop si marsikdo želi že nekaj let, a nadzorni svet (tam je dr. Borut Bratina predstavnik malih delničarjev), ki me ima pravico razrešiti, me podpira. Tudi shizofrena želja nekaterih po menjavi nadzornikov zgolj pol leta po njihovem imenovanju na lanski skupščini ni bila potrjena. Če ne bo kakšne višje sile in realnih razlogov, nameravam svoj mandat predsednika uprave Perutnine Ptuj, ki poteče leta 2017, dokončati. Prepričan sem, da 24 let dobro vodim podjetje, prej sem bil tudi vodja proizvodnje, podjetje s 110letno tradicijo pa smo uspeli internacionalizirati in letni promet s 30 dvigniti na 300 milijonov evrov. Za mojega naslednika, ko bo čas in me bo kdo povprašal po tem, si želim nekoga iz skupine Perutnine Ptuj, kjer je dovolj kompetentnih ljudi za takšno funkcijo," meni dr. Roman Glaser. "Že nekaj let si želijo moj odstop" Želimo - in to zahtevajo tudi banke -, da redno poslovanje pregleda ena od štirih največjih svetovnih revizijskih hiš

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 08. 2014 
Stran: 6