Njihov predsednik Rajko Stankovič je povedal, da po oceni tako ostaja v lastniški strukturi še okoli 3100 malih delničarjev, za katere v MDS ugibajo, da skupaj obvladujejo še dobre 4 odstotke Mercatorja. Če to drži, so mali delničarji Todoriču skupaj »prepustili« okoli 10,8 odstotka ciljne družbe. Kako so se na ponudbo odzvali večji delničarji, pravne osebe? Slišati je, da hrvaški pokojninski skladi in družbe blizu Agrokorju tokrat niso prodali svojih deležev, tako da utegne biti celoten iztržek javne ponudbe okoli 25 odstotkov lastništva. To pomeni, da bi Agrokor postal lastnik blizu 80 odstotkov ciljne družbe. Od tod je več možnih scenarijev, razmišlja Stankovič. Če bi presegel statutarno večino, bi lahko sklical novo skupščino in predlagal umik delnic z organiziranega trga, delničarjem pa bi moral ponuditi primerno ceno (kar je cena iz prevzemne ponudbe). Če bi skladi sprejeli ponudbo in če Agrokor preseže 90-odstotni lastniški prag, lahko na lastno pobudo iztisne male delničarje ali oni sami zahtevajo iztis, v obeh primerih po 86 evrov za delnico. Če je verjeti besedam, zapisanim v prospektu k prevzemni ponudbi, iztisa za zdaj - ne glede na izid ne bo. Prevzemnik se je v sporazumu o poslovni združitvi že lani junija zavezal, da ne bo predlagal umika delnic z Ljubljanske borze nadaljnjih pet let od izpolnitve kupoprodajne pogodbe ali dokler ne doseže 90 odstotkov lastništva. Niti pred kratkim, v času nastanka prospekta, še ni načrtoval umika z borze. Prav zato v MDS razmišljajo, kako preostale male delničarje rešiti »ujetništva«. Menijo, da bi jih ponudbo sprejelo več, če ta ne bi sovpadla s časom dopustov. Nekaterim so sprejem ponudbe preprečile posebne življenjske okoliščine (na primer nekončani dedni postopki), tretji so bili morda zgolj površni ali nepremišljeni. Zato se namerava Stankovič obrniti na Agrokor s predlogom, kako bi reševali zamudnike: da bi za določene primere oziroma za določeno obdobje obveljali pogoji iz javne ponudbe. Stankovič: »Ker se je prodajna evforija umirila in ker si prevzemnik prizadeva delati transparentno in zakonito ter ker pazi na svoj ugled v javnosti, verjamem, da bo našel ustrezno rešitev tudi zanje.« kmmmmSSSm>w-, "■»■4 mmmmWkWFmk - **%& ■Bili « s^3 1 ' *" *~ *** * , . V"""*5S? i^^^^^^^^^HHf mmm-~ _ -^^^^^^v mkkkkkkkmmmkumm mmmw m .hd x -vs i^i^Hi^HIB^K. mm kkm ,^ tmmmTkrmMmmm^mmm^^ i^^^Brl^^B najboljši sosed V MDS trdijo, da je v lastniški strukturi še okoli 3100 malih delničarjev. DENAR ¥ DV1H TEDNIH Kdaj lahko delničarji pričakujejo denar? Po zakonu si opravila sledijo takole: prevzemnik mora v treh dneh od izteka roka za sprejem prevzemne ponudbe objaviti obvestilo o njenem izidu in ga posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Klirinško depotni družbi (KDD) in Agenciji za varstvo konkurence. To naj bi po zanesljivih informacijah storil danes. ATVP nato v nadaljnjih treh dneh izda ugotovitveno odločbo o uspešnosti ponudbe in jo pošlje na KDD. Če je torej ponudba uspešna (o tem pravzaprav ni dvoma, saj prevzemnik ni postavil prevzemnega praga), KDD na podlagi podatkov o številu delnic za vsakega posameznika izračuna višino njegove denarne terjatve in mu v osmih dneh nakaže denar. V dobrih dveh tednih bi moral biti torej denar na računih prodajalcev.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 09. 2014
Stran: 8