Večer, 29.08.2014
Roman Matek še ni opravil s Thermano Nekdanji direktor Thermane družbo toži za skoraj 99 tisoč evrov, že od decembra lani zaradi zamenjave zahteva sklic skupščine, a kaže, daje to njegov labodji spev, saj bodo lastnice najverjetneje postale banke ROZMARI PETEK Dolgoletni direktor Thermane Laško Roman Matek kljub temu, da danes vodi Terme Ptuj, s Thermano še ni opravil. Spomnimo, da je lani poleti njegovo mesto prevzel Andrej Bošnjak, ki je poprej vodil podjetje celjskega podjetnika Janka Turnška in še ni imel izkušenj v turizmu, Matka pa so degradirali in mu novo delovno mesto poiskali v sklopu vzdrževalne službe.
Kot je razvidno šele iz letošnjega sklica skupščine, je Matek, ki ima 3,3-odstotni lastniški delež Thermane, s somišljeniki (manjšimi delničarji, ki imajo skupaj več kot dvajsetino kapitala; med njimi bolj znani Stonex, Simer, Klima Celje ...) že decembra lani zahteval sklic skupščine, na kateri bi zahtevali pojasnila o tem, kako je nadzorni svet (NS) vodil kadrovske postopke v zvezi z imenovanjem nove uprave. Predvsem ga je zanimalo, katere kriterije je NS pri tem uporabljal, kdaj je sprejel sklep o objavi javnega razpisa za imenovanje direktorja ter zakaj ni bil izbran nihče od prijavljenih kandidatov na javnem razpisu. Ali še drugače, zakaj je NS kadroval brez razpisa na podlagi osebnega povabila. Predvsem pa naj utemelji, po čem izbrani kandidat presega znanje, sposobnosti, reference in izkušnje v primerjavi s prijavljenimi kandidati. Kako so izbrali Bošnjaka Februarja letos je Matek z nekaterimi manjšinskimi delničarji svoj zahtevek po sklicu delničarjev dopolnil. "V zvezi s kadrovskimi postopki pričakujemo izčrpnejše poročilo in argumentiranje odločitev, zakaj ni bil izbran noben kandidat z javnega razpisa, čeprav so nekateri izpolnjevali pogoje, in zakaj je nato NS upravo kadroval na podlagi osebnega povabila. Če so se člani NS soglasno opredelili, da se direktorja izbere s pomočjo javnega razpisa, bi morali ta sklep oziroma vsebino in kriterije upoštevati tudi v primeru osebnega povabila. Med njimi sta poleg drugih najpomembnejša poznavanje dejavnosti in poslovanja družbe ter sposobnost za organiziranje in vodenje družbe, medtem ko zgolj izkušenj s kriznim menedžmentom ni med njimi," poudarja Matek in dodaja, da bi kandidati na podlagi razpisa morali predložiti tudi načrt in strategijo vodenja družbe. "Pri uporabljenem neposrednem povabilu načrta in strategije ne poznamo in se lahko upravičeno sprašujemo, ali niso NS morda pri tem vodili kakšni drugi motivi kot kriteriji odgovornega kadrovanja." Bo tudi Matek še kaj pojasnjeval? Na današnji skupščini sta tako na dnevni red vendarle uvrščeni točki, ki ju Matek z manjšinskimi delničarji zahteva že od decembra; to sta to poročilo in ocena dela NS ter seznanitev z novo strategijo družbe. Skupaj s še nekaterimi delničarji, med njimi KM Inštalacije in Remont, pa mu je uspelo na dnevni red uvrstiti še točko, na kateri naj bi delničarji slišali, kakšna je bila v letu dni vloga prokuristke Nataše Tomič. Pa tudi to še ni vse, kar od Thermane pričakuje njen "oče" Matek. Zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja in zaradi izplačila variabilnega dela plače toži podjetje za skoraj 99 tisoč evrov, kar pa seveda ni točka dnevnega reda skupščine. Od februarja do danes se je sicer stanje v Thermani bistveno spremenilo. Podjetje je od marca v postopku preventivnega prestrukturiranja. Lanska izguba ob 20,5 milijona evrov prihodkov znaša kar 25,5 milijona, dolg do bank krepko čez 40 milijonov evrov, pred kratkim pa je podjetje na podlagi revizorskega mnenja ob pregledu letnega poročila moralo vrednost svojih zgradb slabiti za kar 24 milijonov evrov, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo morali uvesti prisilno poravnavo. Kot pravijo, je slabitev posledica investicijskega cikla iz leta 2008, torej let, ko je Thermana pod vodstvom Matka pravzaprav nastajala, zato bodo delničarji najverjetneje želeli tudi od njega slišati kakšna pojasnila. Septembra odločilna skupščina V oči bode še ena točka današnje skupščine: soglasje za umik tožb zoper nadzor gradnje termalnega centra (objekt je gradil Vegrad, od katerega si ne morejo več obetati izplačila odškodnin, saj je v stečaju). Leta 2011 je uprava Biro Žveplan, Julijo Žveplan Dolar, Energotehno in Zavarovalnico Maribor kot stranskega interventa tožila za plačilo odškodnine v skupni vrednosti 2,96 milijona evrov. Glede na visok znesek in aktualne težave je na prvi pogled nerazumljivo, da tožbo umikajo. "Ni prišlo do umika. Želimo soglasje k temu, da se spor reši izvensodno. Podrobnosti ne moremo komentirati," so skopo sporočili iz uprave. V sklicu skupščine so v obrazložitvi dodali še, da so dosedanji stroški postopkov znašali 70 tisoč evrov, pričakovani pa bodo (brez stroškov izvedenca, ki bo najverjetneje potreben) vsaj še 42 tisočakov. Dejstev, zaradi katerih bo današnja skupščina bolj razburljiva kot običajno, je torej več kot dovolj. Ne nazadnje tudi zato, ker so pred sklicem v upravi zatrjevali, da bo točka skupščine tudi dokapitalizacija, o njej pa na dnevnem redu (še) ni ne duha ne sluha. O tem bodo delničarji odločali šele 11. septembra. Osnovni kapital družbe se bo zaradi izgube znižal s 15,6 na dobre 3 milijone evrov, bankam pa bo ponujena možnost konverzije v lastniške deleže. Tak kompromis bi po mnenju uprave moral ustrezati dosedanjim delničarjem, ki na ta način ne bi ostali brez vsega, pa tudi bankam, ki bi s 16-milijonsko dokapitalizacijo ali konverzijo terjatev postale večinske lastnice. Zakaj sta odstopila nadzornika Na današnji skupščini bodo delničarji potrjevali nova nadzornika. Konec maja oziroma sredi junija sta svoji odstopni izjavi podala Gregor Bajraktarevič in Aleš Novosel. Zakaj, ni znano. Na njuno mesto nadzorni svet, ki mu predseduje Pavel Teršek, predlaga Uroša Janževiča iz Družbe za upravljanje terjatev bank in Damjana Beliča, sicer tudi stečajnega upravitelja. Reševal s poplavami Junija lani, ko je predsednik NS Pavle Teršek pojasnil zamenjavo vodstva, je med dejavniki, ki so zamenjavo narekovali, izpostavil tudi banke, ki naj bi zamenjavo vodstva "pričakovale". Obenem je dodal, da je glede na poslovanje v zadnjih letih sprememba bila nujna, saj je družba tudi iz poslovanja, ne le financiranja gradnje in razširitve Zdravilišča Laško v nov termalni kompleks, ustvarjala izgubo. "Ustvarjali so le izredne prihodke. Nekaj še od vnovčenih bančnih garancij in poplav. Prav poplave so bile tiste, ki so poslovanje v letu 2011 spravile iz rdečih številk, sicer pa bi bilo to leto od milijon in pol do dva milijona evrov izgube. Letošnji prihodki so manjši še za 20 odstotkov, zato nismo smeli več čakati. Bančnih garancij za gradnjo je zmanjkalo, izrednih prihodkov ne bo več," je lani stanje opisal Teršek.
Medij: Večer
Avtorji: Petek Rozmari
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Celjsko
Datum: 29. 08. 2014
Stran: 20