Med dežjem v tehnološkem smislu ni mogoče opraviti večjega dela naših del, še zlasti je onemogočeno asfaltiranje. Q Vreme gotovo ni edini razlog. Neurejene predpostavke za redno izvedbo dela pogodbenih poslov, kar ni odvisno od GP Krk, upočasnjujejo izvedbo delov projektov. Praviloma gre za slabe priprave, nepravočasno reševanje premoženjskopravnih razmer na zemljiščih, kjer potekajo trase cest, in/ali neustrezne projekte. Tudi to vpliva na prihodke. Q Kaj menite o postopkih javnega naročanja pri nas in na Hrvaškem? Na prihodke, tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, vplivajo tudi dolgotrajni, najpogosteje neupravičeni pritožbeni postopki, ko so v prvem krogu naše ponudbe izbrane kot najugodnejše. Q Kje v Sloveniji ste imeli tak primer? Pri projektu gradnje obvoznice v Ilirski Bistrici, trenutno pa poteka pritožbeni postopek še za posel, kjer smo bili na javnem natečaju najugodnejši, in sicer pri obnovi dela glavne letališke ploščadi ter pri gradnji druge faze ceste okoli letališčajozeta Pučnika. Q Kako vam gre letos v primerjavi z lani, kakšni so načrti, koliko pogodb imate že sklenjenih? Kljub vsemu že povedanemu ima GP Krk v tem hipu visoko raven sklenjenih, a še neizvedenih poslov, ki jih bomo izvedli letos in v prihodnjem letu, v skupni vrednosti 85 milijonov evrov. Lani smo ustvarili skupno 89,5 milijona evrov prihodkov, kar je 30-odstotna rast glede na leto 2012. Čisti dobiček lani je znašal slabih 852 tisoč evrov, letos glede na razmere ni mogoče pričakovati pomembnejše rasti prihodkov. Q V Sloveniji zadnje čase uspešno dobivate posle, katere projekte izvajate oziroma ste jih že izvedli pri nas? Kot vodilni partner skupaj s slovenskimi partnerji gradimo v Luki Koper. Gradimo tudi obvoznico okoli Ilirske Bistrice, za mestno občino Koper obnavljamo lokalno cesto Salara-Bošamarin-Grinjan, obnavljamo cestišče na avtocesti pri Uncu, vodilni partner v konzorciju pa smo tudi pri ljubljanskem projektu Kolezija, kjer gradimo novbazen in garažo. Skupna vrednost vseh naših del v Sloveniji ta hip znaša 21,2 milijona evrov brez DDV oziroma 25,9 milijona evrov z DDV. Q Na katere posle v Sloveniji računate v prihodnje? GP Krk je skupaj s svojimi podjetji povsem usposobljen za izvajanje vseh del nizke in visoke gradnje, montažne gradnje ter del na morju in pod njim. V lasti imamo tri asfaltne baze, štiri kamnolome in pet betonarn, del teh zmogljivosti pa je nameščen neposredno ob meji s Slovenijo. Sicer pa si dela ne izbiramo, temveč iščemo partnerje na vseh področjih gradnje . Q Sodelujete tudi z našimi podjetji? Že desetletja. Skupaj smo gradili na Krku in na drugih primorskih območjih, nabavljali smo opremo in obrate številnih slovenskih izdelovalcev. Sad tega skupnega dela so številne reference, stanovanja, sakralni objekti, športne dvorane, šole, avtoceste in železniške proge. Q Kolikšen delež prihodkov ustvarite v Sloveniji? Lani je bil zanemarljiv, ker smo dela začeli šele konec leta. Letos bi ta delež lahko znašal do 15 odstotkov načrtovanih prihodkov, srednjeročno pa si želimo zunaj Hrvaške ustvariti 30 odstotkov letnih prihodkov. Q Kakšno je poslovno okolje v Sloveniji v primerjavi s Hrvaško? Prezgodaj je še za resne primerjave, vendar pa mislim, da so v Sloveniji številne zadeve ter odnos med državo in podjetniki bolje urejeni. Q Kdo vam financira garancije, hrvaške ali slovenske banke, kakšne težave imate pri tem? Naše podjetje ima dolga leta dobre poslovne odnose s prvovrstnimi hrvaškimi bankami in nimamo težav s pridobivanjem garancij. Za dela v Sloveniji pridobimo garancije bodisi hrvaškihbodisislovenskihbank, če to želi slovenski investitor, za zdaj je to Banka Koper. Q Kaj menite o Ivanu Zidarju, padlem gradbenem baronu? Ivan Zidarje bil dober gradbenik, oster in pameten. Držal je besedo. Želim mu vse najboljše. Q Zidarje svaril, da bodo po propadu SCT v gradbeništvu pri nas zavladali tujci, ki sicer branijo svoje trge. To drži? Žal nimam dovolj izkušenj, da bi odgovoril na vprašanje o zaščiti trga. Vem pa, da vsak ščiti svoj trg, vendar pa na trgu nekdanje skupne države še imamo nekaj možnosti. Veliko imamo skupnega, zaupamo si, podobno razmišljamo in živimo. Najmanj pa svoje gradbeništvo ščiti moja država. Q Tu imate podružnico, koliko ljudi zaposlujete, koliko jih še boste zaposlili? GP Krk ima ta hip na gradbiščih v Sloveniji okoli 60 delavcev in 20 strojev. Zaposlili smo nekaj visoko strokovnih ljudi in iščemo še nekaj dobrih gradbenih inženirjev. Tudi po tej poti, če tega ne razumete kot zlorabo vašega medija. Q GPKrkje v lasti zaposlenih, koliko vas je in kako se tak lastniški model obnese? Trenutno zaposlujemo 593 delavcev, v vsej skupini nekaj čez 800. Lastniki so mali delničarji, zaposleni in nekdanji zaposleni, skupno je okoli 650 delničarjev in večina delnice obravnava kot družinsko bogastvo, srebrnino, ki ni naprodaj, če ni velike sile. Skrb za delavca pri nas ni le fraza, ampak dejstvo. Q Sanje vsakega spodobnega socialista. Seveda, to je nekakšno nadaljevanje samoupravnega socializma. Kapitalizem v naših krajih ne deluje, ne vem, ali je ravno socializem rešitev. Ampak to, čemur pri nas rečemo kapitalizem, tu ne deluje. Resno, ustvariti občutek pripadnosti podjetju je dolgotrajen proces, in ko ga dosežete, ste naredili zelo veliko. Q GP Krk vodite že 33 let, pri nas takim rečemo old boys, zakaj niste sami lastnik podjetja? In nimate jih več. (smeh) Mi smo na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja vrednost podjetja napihnili na pet milijonov mark, toliko so znašali takratni letni prihodki, da nas ne bi kdo prepoceni kupil, in smo na koncu podjetje odkupili sami zaposleni. Vrednost družbe se je zvišala na sto milijonov evrov. Bi se to zgodilo, če bi bil lastnik samo en? To bi lahko bil jaz. Z levo roko. Q Zakaj menite, da se to ne bi .godilo, če bi bil lastnik en sam? Usoda podjetja pri nas ne skrbi le enega človeka, ampakveliko ljudi. Osebni interes enega ni na prvem mestu. Dobro delo je interes veliko ljudi, rezultat je plod sinergije veliko ljudi, ki od podjetja živijo. 

Medij: Finance
Avtorji: Mihajlović Novica
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 26. 08. 2014 
Stran: 4