Delo, 26.08.2014
Kad in MDS v zadnjih štirih letih nista prišla v Perutnino Ljubljana - Za napetost pred., jutrišnjo redno skupščino sta tudi tokrat poskrbela državna Kapitalska družba (Kad) in društvo malih delničarjev MDS. Tokrat s predlagano razširitvijo dnevnega reda in z usklajenim predlogom sklepa, da se imenujeta izbrani odvetniški družbi. Z njima bi morala uprava Perutnine skleniti pogodbo (in jima plačati) za to, da naredijo pravno oceno in po potrebi začno pravdne postopke zoper vodilne v Perutnini in njihove nadzornike na podlagi poročila posebne revizije, ki je bila opravljena s sklepom skupščine pred letom dni.
Poročila ob predlagani širitvi dnevnega reda še niti niso prebrali. Nanj ob podrobni razlagi revizije BDO nadzorni svet družbe ni imel pripomb ali zahtev o kakšnih radikalnih ukrepih. »Nenavadno je, da se v zadnjih štirih letih ves čas ista dva delničarja pojavljata z nasprotnimi predlogi in napadi. Tokrat sta pa po mojem mnenju šla čez mejo dobrega okusa in pravnih gabaritov, ko sta vložila zahtevo za razširitev dnevnega reda, še preden sta imela v roki poročilo posebne revizije,« pravi Roman Glaser (na fotografiji), predsednik uprave ptujske družbe, in dodaja, da je to brez dvoma načrtno sesuvanje sedanjega vodstva Perutnine in da s takšnim početjem že nekaj let škodujeta podjetju. Pri tem ga preseneča, da prav ta dva delničarja v zadnjih štirih letih nista prišla v Perutnino »in vprašala, ali delamo klobase ali kumare ali karkoli, in ju torej sploh ne zanima niti naša aktivnost«. Pogoji poslovanja so se jim tudi zaradi takšnega početja radikalno spremenili, pravi. »Pa ne zato, ker bi bila Perutnina Ptuj slabša, ampak zato, ker naši dobavitelji zunaj ob širjenju novic, da se bo spremenil nadzorni svet, da bodo razrešili upravo, razumejo to, da je nekaj narobe. Postanejo previdnejši in dogaja se, da zdaj ti, ki so nam nekoč dobavljali blago na odprto, s plačilnimi roki 50 ali 75 dni, želijo plačilo v desetih dneh ali pa celo vnaprej. Zato pravim, da delajo škodo podjetju, ki kljub krizi, pomanjkanju odkupov in tudi spremenjenih nakupnih navadah pri potrošnikih posluje dobro. Lani smo pridelali 274 milijonov prihodkov in imeli 800.000 evrov dobička. Se strinjam, da je dobiček skromen, ampak zato, ker nas je udaril Probankin odpis približno 1,9 milijona evrov in ker smo imeli desetmilijonsko slabitev naše naložbe v Srbiji, kar je posebna zgodba. Ampak mi v tem času nismo izgubili nikjer tržnega deleža.« V Sloveniji, kjer se je nakup v trgovini zmanjšal za dva do pet odstotkov, je Perutnina ostala na indeksu sto, na tujih trgih pa je izdatneje povečevala svojo prisotnost. »Ker je to lažje kot doma, kjer je trg majhen in kjer je konkurenčnost velika pa kjer je recesija večja, kajti kupne navade so se v Sloveniji bolj spremenile kot v nekaterih drugih državah, je pomembno, da nam potjpagjjiki še vedno verjamejo in*zau|iljo našim blagovnim znamkam,« pravi Glaser. Na vprašanje, kaj je lahko ozadje takšnega početja, odgovarja, da je v zadnjih letih tudi sam poskušal to raziskati. Za vsemi »uličnimi zgodbami« ne vidi drugega kot slovensko »favšijo«, antipatičnost, frustracije posameznikov in morda še kaj, kar tem združenjem ne ustreza. Prepričan je tudi, da so v zadnjih letih s pravnimi in strokovnimi analizami ovrgli očitke o oškodovanju Perutnine, tudi v poslih z Merkurjem. »Ce mislimo, da teh raznih zgodb ne berejo v tujini, se motimo. Pokažem vam lahko e-pošte iz tujine, ko sprašujejo, kaj se mi zdaj dogaja v Perutnini. Pa ne berejo drugega kot izvlečke, ki jih dobivajo. Gcs_p£slarska diplpmacija deluje. Zato pravim: naloga lastnika je, če ima resne argumente oslabem, škodljivem delu, da te da na plan, če jih nima, pa naj čuva blagovno znamko in podjetje, v katerem j§ li?tnik ; da temu ne |kodi. Pri nas pa se zdi, da jzdaj naredijo vse, samo da bi škodili, čeprav sev" bo sesulo. Fantje se igrajo s 3600 zaposlenimi ljudmi, problematizirajo delo 500 kooperantov. Saj to ni mačji kašelj. Perutnina je v 20 letih zrasla od 30 milijonov na skoraj 300 milijonov evrov, torej je vendarle nekaj naredila in je blagovna znamka z izdelki, kot je poli, ki ga tudi na Švedskem pa v Angliji in Avstriji, Švici pozna marsikdo. V Avstriji smo največji tuji dobavitelj perutninskega mesa. Tudi v Švici, ki je izjemno zahtevna država, smo največji tuji dobavitelj perutninskega mesa. Zaupajo nam. « Kaj torej pričakuje od jutrišnje skupščine? »Sem realist in nikoli nočem kalkulirati. Zame je vsaka skupščina skrajno resen dogodek. Vso svojo energijo bomo porabili za predstavitev in prepričevanje, da bodo.drugi delničarji lastniki razumeli, kaj je resnica in kaj je prav. Pričakujem, da bodo podprli aktivnosti uprave, zlasti zaradi tega, ker se ponovno lahko pohvalimo, da tudi letos delamo res dobro. Še bolje kot lani.« Marjeta Šoštarič
Medij: Delo
Avtorji: Šoštarič Marjeta
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 08. 2014
Stran: 8