Maja Grgič, Nejc Gole Gre za decembrsko odločitev Banke Slovenije (BS) o izbrisu takratnih delničarjev in državni dokapitalizaciji NLB z 1,5 milijarde evri, na podlagi česar se je osnovni kapital banke povečal na dvesto milijonov evrov. Na vpis teh sprememb v sodni register se je pritožil izbrisani delničar, ki mu je uspelo in se je po julijskem ponovnem vpisu še enkrat pritožil; zdaj čaka na odločitev sodišča. V BS odgovarjajo, da »sklep višjega sodišča ne učinkuje na veljavnost in učinke odločb BS v zvezi z izrednimi ukrepi, ki so bili izvedeni v banki 18. 12. 2013. V postopku odločanja o vpisu v sodni register, ki je nepravdni postopek, namreč ni mogoče odločati o zakonitosti ali nezakonitosti navedenih odločb, prav tako ni mogoče spreminjati ali razveljavljati učinkov, ki jih v zvezi s temi odločbami določa zakon o bančništvu.« BS: Pomanjkljivost je že odpravljena BS ugotavlja, da je registrsko sodišče 2. julija letos z novim sklepom že odpravilo pomanjkljivost predhodnega vpisa, zato po njihovem mnenju kakršnakoli nadaljnja uskladitev podatkov v sodnem registru ni nujna, kakršnekoli spremembe oziroma popravki podatkov v sodnem registru ali registru nematerializiranih vrednostnih papirjev za nazaj (od 18. 12. 2013 do 1. 7. 2014) pa pravno niso dopustni, niti niso utemeljeni. V NLB pravijo, da je sodišče pritožbi izbrisanega delničarja F. P. ugodilo zaradi formalnih pomanjkljivosti predloga ža vpis, ki ga je vložila BS. Ker je BS pomanjkljivosti odpravila, pritožba F. P. proti novemu sklepu o vpisu po mnenju NLB ni utemeljena. Dodajajo, da gre za zaplet forlnalno-proceduralne narave, ki ni imel nobenih posledic za NLB in višino osnovnega kapitala ter ni vplival niti na pravice države kot delničarke niti na veljavnost sklepov julijske skupščine banke. Odločalo bo sodišče Pravnik dr. Borut Bratina sicer dopušča, da obstaja možnost, da je šlo pri odločbi BS o izrednih ukrepih za tako imenovani oblastni akt, ki bi lahko učinkoval mimo zakona o gospodarskih družbah, a meni, da bo v konkretnem primeru o tem odločalo sodišče. »Šlo je za enostranski poseg v pravice delničarjev,« opozarja. Za pojasnila smo se obrnili tudi na KDD, ki vodi register delniških knjig. Odgovorili so, da je treba razlikovati med delnicami kot nematerializiranimi vrednostnimi papirji in delniškimi upravičenji, ki izhajajo iz tega, KDD pa vodi le evidenco o prvem. »Iz navedenih razlogov lahko KDD v zadevi, ki jo opisujete, pove zgolj to, kdo je bil imetnik nematerializiranih delnic in od 19. 12. 2013 je bila imetnica vseh nematerializiranih delnic NLB Republika Slovenija. Vendar pa navedeno dejstvo ne pomeni nobenega prejudica glede tega, kdo je bil od vključno 19. 12. 2013 do vključno 1. 7. 2014 nosilec skupkov delniških upravičenj v razmerju do NLB. O zadnjem bo v primeru nesoglasja lahko odločilo samo sodišče,« so še pojasnili. Odvetnik, ki noče biti imenovan, pravi, da bi se v primeru problematičnosti vpisa v negotovost lahko postavila tudi veljavnost redne skupščine NLB 1. julija letos. Predvsem zato, ker je šlo za univerzalen, in ne reden sklic skupščine. Prav napaka pri sklicu skupščine je lahko podlaga za ničnost sklepov, delničar pa v tem primeru sklepe lahko spodbija kadarkoli, pravi sogovornik. Skupščina sicer ni sprejela pomembnejših odločitev. Čeprav je BS sklep o spremembi osnovnega kapitala popravila, se je mali delničar F. P. spet pritožil na vpis v sodni register. Meni, da bi morala BS za veljaven vpis poleg odločbe o izrednih ukrepih za NLB razkriti tudi priloge, na katere se sklicuje, ki pa javno nijp dostopne. Šlo naj bi za razkritje metodologije stresnih testov in pregledov aktive banke. BS je do zdaj razkrila le scenarije, na podlagi katerih so bili opravljeni stresni testi. BS na upravnem sodišču zdaj toži informacijsko pooblaščenko, ki je centralni banki naložila razkritje odločbe o izrednih ukrepih. DElO.Sl/ARttlV (+) ko takšna formalna nerodnost olajševalna okoliščina v primeru tožb zaradi ugotovitve ničnosti vpisa, ki so jih vlagali nekateri izbrisani delničarji bank. V centralni banki na naša vprašanja, zakaj razlike pri predlogih vpisov dokapitalizacij bank v sodni register in kakšne so lahko posledice teh nedoslednosti, niso odgovorili. Ker sta skozi enake postopke izbrisa obstoječih delničarjev in državne dokapitalizacije decembra šli tudi NKBM in Abanka, smo pogledali, kako je z njihovimi vpisi povečanja osnovnega kapitala in spremembami statuta. Čeprav je vse tri vpise sklepov o spremembi kapitala banke predlagala Banka Slovenije, je bil pri NKBM že prvo-NKBM NAJPREJ NA NIČLO, ABANKA TAKOJ NAVZGOR tno pravilno predlagano zmanjšanje osnovnega kapitala na nič in nato njegovo povečanje, medtem ko se pri Abanki ponavlja napaka iz primera NLB: vpisan je le sklep o povečanju osnovnega kapitala, ne pa tudi predhodno zmanjšanje prejšnjega. Omenjena pravnika pojasnjujeta, da je tak vpis, če se nanj ni nihče pritožil, veljaven. Je pa lah

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja,Gole Nejc
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 23. 08. 2014 
Stran: 3