Delo, 05.12.2014

Vlada za davčne blagajne in proti veriženju Ostreje proti sivi ekonomiji Država zaradi skrite prodaje blaga in storitev na leto izgubi od štiri do osem milijard evrov Ljubljana - Vlada se je dokončno odločila, da Slovenija prehaja na nov tip davčnih blagajn,« je včeraj po zasedanju vlade povedal njen podpredsednik Dejan Zidan. Uvesti jih namerava 1. septembra 2015. Po besedah predsednika Vlade Mira Cerarja mora država odločno ukrepati proti sivi ekonomiji. KATARINA FlDERMUC Siva ekonomija državi pobere od 8,5 do 12,2 odstotka bruto domačega proizvoda, torej od 4 do 8 milijard na leto, zato ni le ekonomski, ampak tudi družbeni problem, posebno v času slabih gospodarskih in socialnih razmer, poudarja predsednik vlade Miro Cerar: »Zaradi njenega obsega je vse manj denarja za dobrine, ki jih zagotavlja država - za šole, vrtce, zdravstvo, štipendije, socialno varnost.« »Vlada je določila cilj, da bo nov sistem davčnih blagajn začel delovati 1. septembra 2015.

Demokracija, 04.12.2014

Cerarjev Počivalšek bi reševal Ku m rove c, NLB nagrajuje Kosa Vida Kocjan, foto: Tretjaos.com, evropski parlament, arhiv Demokracije, Matic Štojs Cerarjev kandidat za gospodarskega ministra Zdravko Počivalšek je spet čista prevara. Razkrivamo, da Nova Ljubljanska banka nekdanjemu kriminalistu Dragu Kosu plačuje po 218 evrov za uro svetovanja. Je to nagrada za afero Patria? Potem ko je Miro Cerar, predsednik vlade, spet našel kandidata za gospodarskega ministra, je jasno, da gre znova za politično izbiro med kadri tranzicijske levice in ne izbiro na podlagi resnih strokovnih referenc. Cerar tako za gospodarskega ministra predlaga Zdravka Počivalška, direktorja in solastnika družbe Terme Olimia, v kateri je več zavoženih naložb, v njih je pristalo tudi 14,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Pristojni parlamentarni odbor nt.j bi Počivalška zaslišal v teh dneh, nato pa ga predvidoma konec tedna potrdil za ministra. Poskrbel za prevzem Počivalšek je doslej zatrjeval, da ni član nobene politične stranke, da pa bo »poglobljeno izjavo dal, če bo imenovan za gospodarskega ministra«.

Dnevnik, 04.12.2014

BANKE Za reševanje Banke Celje bo potrebnih več državnih milijonov Za zagotovitev kapitalske ustreznosti Banke Celje 160 milijonov evrov po neuradnih informacijah ne bo zadoščalo. Za dokapitalizacijo, ki naj bi jo skušali izpeljati še letos, ima ministrstvo na razpolago 308 milijonov evrov. ✓ Katja Svenšek, Vesna Vukovič Za kapitalsko krepitev Banke Celje 160 milijonov evrov po dostopnih informacijah ne bo dovolj. Zahteva po dokapitalizaciji, za katero si vsi vpleteni prizadevajo, da jo izpeljejo še pred koncem leta, naj bi bila višja za okoli 20 odstotkov oziroma okoli 30 milijonov evrov. Ministrstvo za finance ima v letošnjem proračunu za dokapitalizacijo bank na razpolago sicer 308 milijonov evrov, pri čemer opozarjajo, da ta znesek nikakor ne napoveduje višine dokapitalizacije celjske banke. Bruselj čaka na soglasje državnega zbora Finančno ministrstvo si prizadeva, da opravi z dokapitalizacijo Banke Celje še letos, tako da strošek ne bo bremenil proračuna prihodnje leto. Ali jim bo uspelo, je odvisno od državnega zbora, nato pa še od evropske komisije.

Dnevnik, 04.12.2014

GOSPODARSTVO / ENERGETIKA Potop šaleške energetike Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje sta finančno na kolenih. Projekcije kažejo, da bodo v TEŠ prihodnje leto ustvarili 50 milijonov evrov izgube, zdaj jim grozi še dajatev na C0 2 . Dolg premogovnika do HSE pa bo konec leta znašal že 60 milijonov evrov. ✓ Primož Cirman Termoelektrarna Šoštanj (TES) bo leta 2015, ko naj bi na polno začel obratovati blok 6, ustvarila dobrih 50 milijonov evrov izgube. To po naših informacijah kažejo projekcije, ki so jih v zadnjih tednih izdelali na Holdingu slovenske elektrarne (HSE), edinem lastniku TEŠ. Iz njih je dokončno razvidno, da v Šoštanju po zagonu 1,43 milijarde evrov vrednega projekta TEŠ 6 ne bodo zmogli sami vračati posojil mednarodnim upnikom. Spomnimo, po zadnji različici investicijskega načrta bi moral TEŠ, ki ga po novem vodi Matjaž Eberlinc, že prihodnje leto odplačati prvih 30 milijonov evrov posojil za projekt, transa v letu 2016 pa bi bila še skoraj trikrat višja (okrog 80 milijonov evrov). Te zneske bo moral v celoti pokriti HSE.

TV SLOVENIJA 1, 04.12.2014, DNEVNIK, 19.05

MANICA J. AMBROŽIČ: Po izbrisu podrejenih obveznic Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Abanke, Banke Factor in Probanke bo, kot kaže, kmalu sledil še izbris obveznic Banke Celje. Banka ni našla novega lastnika, zato bodo zdaj dokapitalizirala država. Jo združila z Abanko in nato prodala, še prej pa izbrisala lastnike delnic in obveznic banke v skupni vrednosti 95 milijonov evrov. Sicer pa je vlada danes odločila, da bo že prihodnje leto začel delovati sklad za reševanje bank. 

Dnevnik, 03.12.2014

Sezona objav četrtletnih rezultatov je večinoma za nami, med zadnjimi so rezultate objavili v Aerodromu, kjer se je pred nekaj dnevi zaključila prevzemna ponudba in kjer je nemški Fraport pridobil skoraj 98-odstotni delež. Preostala dva odstotka sta v lasti malih delničarjev, pretežno gre za fizične osebe. Cena je takoj po prevzemu padla na 50 evrov za delnico, (prevzem je bil izveden po 61,75 evra za delnico), po objavi rezultatov prevzema pa seje tečaj hitro povzpel na 58 evrov. Iz tega lahko sklepamo, da so se na nakupni strani pojavili špekulanti, ki pričakujejo iztisnitevmalih delničarjev in ki bi pri trenutnem tečaju lahko relativno hitro ustvarili nekaj več kot šestodstotni donos. Ali bo do iztisnitve prišlo ali ne, bomo šele videli, vsekakor lahko v kratkem pričakujemo sklic skupščine, na kateri bo imenovan nov nadzorni svet.

Delo - Sobotna priloga, 29.11.2014

Ta družba ne more funkcionirati tako, da bi lomili drug drugega Pod zgornjim naslovom je Delo objavilo obširen intervju s predsednikom vlade Cerarjem. Ta se je v njem všečno predstavil in marsikomu je vsaj za nekaj časa povrnil zaupanje v njegovo vodenje vlade. Vsaj ena zadeva, ki jo je omenil, pa je moteča, to je njegovo vztrajanje pri razprodaji 15 podjetij iz spiska, ki gaje sestavila njegova predhodnica Bratuškova. Cerar nas prepričuje, da bi mednarodni ugled Slovenije močno trpel, če te privatizacije ne bi v celoti izpeljali in tega »razkošja« si njegova vlada ne more privoščiti. Temu mnenju ne gre brez zadržkov pritrditi, zakaj ne, o tem več v nadaljevanju. Spisek 15 podjetij je Bratuškova pripravila takoj po njenem prvem obisku pri kanclerki Merklovi in bil je nedvomno tudi eden od razlogov, daje Merklova pohitela s povabilom Cerarju, dajo obišče.

KANAL A, 27.11.2014, SVET NA KANALU A, 18.19

GREGOR TREBUŠAK: O slabi banki zadnje dni tudi veliko poslušamo, predvsem, ker jo vodijo ljudje, ki imajo mesečno plačo takšno, kot jo povprečni Slovenec zasluži v skoraj letu dni. Ob tem pa velja opozoriti, da smo zakone za to slabo banko pisali sami oziroma, da jih je pisala politika. No problem, ki je veliko večji kot plače, pa so dolgovi posameznikov, ki jih je Slaba banka dobila v upravljanje. Gre za milijone znanih slovenskih podjetij, ki jih ali pa so jih vodili znani slovenski managerji. 200 milijonov evrov je dala država že DUTB-ju za odkup teh dolgov, tisti, ki so te povzročili, pa še vedno odlično živijo.
KARMEN LUGARIČ: Vila za 37 milijonov evrov, nekdanji v lasti dedinje kataloške verige Quelle, je v Sant Moritzu v Švici, hiša katere fotografije so redke, ima kar 4000 m2. Solastnik zdaj Darko Horvat, je leta 2006 združil 4 družbe v eno: Activo izvest in stisnil 68.000 lastnikov in obogatel.

Dnevnik, 26.11.2014

Plama-Pur med delničarje 2,5 milijona evrov Delničarji Plama-Purja, med katerimi je s 50-odstotnim deležem največji AG, so na včerajšnji skupščini odločili, da se za izplačilo dividend nameni 2,5 milijona evrov ali 3,64 evra bruto na delnico. Preostalih 3,2 milijona evrov bilančnega dobička ostane nerazporejenega. Manjšinska delničarja Plasta in Termoplasti-Plama sta bila ob tem znova neuspešna s predlogom, da bi namesto Marjance Drame in Bojana Vinkoviča v upravnem odboru sedela direktor in lastnik Plaste Franc Frelih in Jože Ceglar, direktor Termoplasti-Plame, katere večinski lastnik je Plast. Napovedala sta izpodbojno tožbo.

Dnevnik, 25.11.2014

PODJETJA Moharju in Satlerju rekordne dividende Gorenjskega tiska Vsega nekaj dni po iztisnitvi malih delničarjev se je bilančni dobiček Gorenjskega tiska s slabega milijona evrov povzpel na kar 15 milijonov evrov, že v naslednjem koraku pa je končal v družbi MSIN Marka Moharja in Matjaža Satlerja. ✓ Matjaž Polanič Matjažu Satlerju in Marku Moharju je pred vsega nekaj tedni uspelo dokončno končati prevzem Gorenjskega tiska in iz lastništva iztisniti vse preostale male delničarje. Že nekaj dni za tem, ko je bila iztisnitev malih delničarjev pravnomočna, si je družba MSIN iz prevzete družbe izplačala za rekordnih 14,9 milijona evrov dividend. Gre za skoraj vse dobičke, ki jih je v preteklosti ustvarila ena izmed nekoč največjih domačih tiskarskih skupin.