Delo, 23.03.2012

Novo mesto - Krkini delničarji bodo na 17. skupščini, ki je predvidena za 5. julij, odločali o predlogu uprave in nadzornega sveta, da naj bo letošnja dividenda 1,5 evra bruto na delnico. To je dobrih sedem odstotkov več kot lani. Krkin nadzorni svet in uprava sta pripravila celoten predlog uporabe lanskega bilančnega dobička, ki je znašal 172,7 milijona evrov. Po 61,346 milijona evrov naj bi šlo za rezerve in za prenos v prihodnje leto, 50 milijonov evrov pa za dividende. Dve združenji malih delničarjev sta že lani predlagali dividendo v višini 1,6 evra bruto na delnico.

Vestnik Murska Sobota, 22.03.2012

J.Votek Ruleta s stavami mariborske nadškofije seje končno ustavila. Padla zadnja stava, s katero so si skušali priigrati vsaj nekaj ugleda med malimi ljudmi. Da poenostavimo, Zvon ena, ki so si ga prizadevali ohraniti pri življenju, je v stečaju, prav tako škofijsko gospodarstvo Rast. Zvon ena je bil pomemben, saj bi z njegovim životarjenjem podaljševali upanje malim delničarjem, da le niso izgubili svojih vložkov v tem skladu. Žal seje izšlo tako kot z vsem preostalim nadškofijskim premoženjem. Ne samo delničarji, izgubile so tudi novonastale škofije, ki jim je bil po delitveni bilanci zagotovljen del premoženja, ki naj bi ga uporabile za začetek in nemoteno delovanje.

Finance, 22.03.2012

Finančno ministrstvo (MF), ki ga vodi Janez Šušteršič, je državnima skladoma Kadu in Sodu poslalo dopis, naj se z manjšinskim delničarjem Casinojem Riviero do jutri dogovorita o dokapitalizaciji Casinoja Portorož (CP). Na Kadu in Sodu so presenečeni. Z dokapitalizacijo bi se državni delež v CP zmanjšal pod 50 odstotkov, hkrati naj bi Kad in Sod sklenila z Riviero tudi sporazum in ji prepustila upravljanje igralnice. Na MF pravijo, daje glede na trenutne gospodarske razmere v državi zaželeno preprečevanje stečajev tistih družb, pri katerih j e to ekonomsko možno.

Delo, 22.03.2012

Ukrepi za oživitev borze Povečali bi se privlačnost investicije in likvidnost na borzi - Poznavalci menijo, da predlagani ukrep nebo dovolj Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) predlaga spremembo zakona o prevzemih, s katero bi prevzemni prag v gospodarskih družbah dvignili na eno tretjino glasovalnih pravic v ciljni družbi. Vanja Tekavec Erika Repovž ATVP je pripravila nabor ukrepov za oživitev kapitalskega trga. Z njim ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo med drugim predlagajo dvig prevzemnega praga, ki je zdaj določen pri 25 odstotkih; tudi zato, da bi na kronično nelikvidni kapitalski trg privabili nove vlagatelje, so včeraj poudarili v ATVP.

Dnevnik, 20.03.2012

Tomaž Modic Ljubljana - Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako. Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah.

Delo, 20.03.2012

Reševanje finančnih zagat Banke menda zahtevajo odhod Staneta Valanta, ta pritiske zanika Ljubljana - »Vse kaže, da banke upnice, ki jim družbe iz kroga skupine NFD dolgujejo približno 200 milijonov evrov, v zameno za reprogram posojil zahtevajo umik Staneta Valanta z vrha holdinga,« je včeraj ugibal prvi mož društva MDS Rajko Stankovič. Vanja Tekavec, Anže Voh Boštic Ugibanja, ali bi prvega moža holdinga NFD lahko doletela enaka usoda kot zdaj že nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, so se pojavila prejšnji teden, ko je insolventnost razglasila družba Maksima Invest.

Večer, 19.03.2012

Kaze, da nadzomistvo, kije vmesni člen med upravo in lastniki, pri nas ne deluje, kot bi moralo DAMIJAN TOPLAK Ob številnih domnevnih oškodovanjih v (pre)številnih slovenskih podjetjih - najbolj odmevna je bila nazadnje posebna revizija v Telekomu Slovenije, kjer naj bi bilo nastalo za 21,44 milijona evrov oškodovanja, ne pozabimo pa še vsaj na primere Istrabenza, Pivovarne Laško, SCT-ja, Vegrada, kranjske Save, NLB-ja, Nove KBM - se zastavlja vprašanje o odgovornosti nadzornikov, ki so ta podjetja nadzirali.

Dnevnik, 17.03.2012

Katja Svenšek Ljubljana - Predsednica nadzornega sveta Vzajemne Aleksandra Podgornik ne želi ne potrditi ne zanikati, da je na seji nadzornega sveta 7. marca poleg Milojke Kolar in Katje Jelerčič za imenovanje v upravo Vzajemne prejela dovolj glasov tudi Karmen Ponikvar. Vse kaže, da išče predsednica nadzornega sveta izhod iz zagate, saj nadzorniki več kot teden dni po seji po trditvah naših virov še vedno niso prejeli zapisnika sporne seje. Zmedo, kije nastala, ko je v javnost prišla informacija o rezultatih glasovanja nadzornikov o kandidaturi Ponikvarjeve, naj bi po trditvah naših virov predsednica nadzornega sveta zdaj reševala z obrazložitvijo, da so nadzorniki sprejeli sklep, da bo uprava Vzajemne poslej dvočlanska.

Mladina, 16.03.2012

Mladina, št. 10 Spoštovani, v tedniku Mladina je novinar Borut Mekina v petek, 9. marca 2012, objavil članek z naslovom Usodni Stres, v katerem obtožuje sedanjega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa, daje odgovoren za vse odločitve, zaradi katerih je prišlo do dolžniške krize, v kateri se je znašla mariborska nadškofija. Sedanji ljubljanski nadškof je bil kot pomožni škof v Mariboru v letih od 2000 do 2006 po svoji funkciji član - in samo član - gospodarskega sveta omenjene škofije. Koje kot novoimenovani celjski škof aprila 2006 zapustil Maribor, je bilo finančno stanje tamkajšnje (nad)škofije neproblematično.

Družina, 15.03.2012

V tedniku Mladina je novinar Borut Mekina v petek, 9. marca 2012, objavil članek z naslovom »Usodni Stres«, v katerem obtožuje sedanjega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa, da je odgovoren za vse odločitve, zaradi katerih je prišlo do dolžniške krize, v kateri se je znašla mariborska nadškofija. Sedanji ljubljanski nadškof je bil kot pomožni škof v Mariboru v letih od 2000 do 2006 po svoji funkciji član - in samo član gospodarskega sveta omenjene škofije. Ko je kot novoimenovani celjski škof leta aprila 2006 zapustil Maribor, je bilo finančno stanje tamkajšnje (nad)škofije neproblematično.