Soboška škofija naj bi po delitveni bilanci dobila petino premoženja. Edino, kar je morda ta hip dobro je to, da ji ne bo treba odplačevati petine dolga. Finančna luknja velika okrog 900 milijonov evrov, pa le ni tako nedolžna stvar, kot se na pogled zdi. Res je, najprej so izgubili tisti, ki so omogočili začetek te velike igre. To so mali vlagatelji, ki so vložili svoje certifikate, pozneje, med največjim razcvetom liberalnega finančnega fundamentalizma, pa tudi svoje prihranke. Vse to v veri, da bo institucija omejila delovanje finančnih lakomnikov. Začetki so bili obetavni, saj so naložbe razpršili v dobro stoječa podjetja, ki so to še danes in imajo še vedno visoko ceno na trgu. Žal seje vzporedno s tem začel napihovati balon, ki ni poznal etičnih pregrad in mej. Se še spomnite trde pornografije na T-2 za ceno komercialnega uspeha na trgu. Če seje našel kdo v njihovih vrstah, kije opomnil na nevarno igro establišmenta s Krašovcem na čelu, je doživel osebno diskreditacijo in medijski Unč na najbolj podel in nizkoten način. Šele zdaj je jasno, da medijska afera o zasebnem življenju nekega duhovnika pred petimi leti, ni bila plod domišljije neke pobožne gospe iz nekega gorenjskega kraja, ampak je bila ta gospa dobro podučena, kako bo odmerjala informacije o spornem duhovniku. Podobnih prijemov so se posluževali tudi pozneje. Danes je seveda ključno vprašanje, kako se bodo poplačale banke. Te bodo veliko izgubile, toda ne pozabimo, večinoma so svoje terjatve zavarovale s kakovostnimi naložbami v naših, danes še zdravih in mednarodno uspešnih podjetjih, kjer so Zvonovi imeli lastniške deleže. Gre za podjetja, kot je Helios, kjer je Krašovec na podlagi lastništva izsilil tudi nemajhna posojila, kijih ta ne bodo dobila vrnjena, vendar so v svoji substanci očitno tako zdrava, da bodo to prenesla brez večjih tveganj. Problem je drugod, namreč pri prodaji lastniških deležev. Tu pa se lahko zgodi veliko neprijetnega, saj ni izključeno, da pri teh prodajah ne bi bili v ozadju sovražni prevzemi, kipa bodo katastrofa za delovna mesta in tudi za nacionalno ekonomijo. Tokrat verjetno ne bo toliko javne skrbi, kot je bilo to v primeru Mercatorja, čeprav bije moralo biti še več. Ob tem ni vredno prezreti, da tudi vse banke niso v enakopravnem položaju. Vtem kontekstu nas lahko skrbi močna vpletenost Abanke in Gorenjske banke. Zvonovi oziroma Krašovecje izredno spretno »tezgaril« s t. i. gorenjsko navezo, ki gaje pri njegovem početju hranila s posojili. Spomnimo, kako so parkirali Marine delnice, da ne bi bilo treba Valantu dati prevzemne ponudbe, f epa še vrsta usklajenih iger, na katere kaže spomniti. Realno se lahko zgodi, da bič božji polegmalih delničarjev oplazi tudi pomurska podjetja predvsem turizem. Če si Abanka in Gorenjska banka ne bosta mogli poplačati terjatev in bodo potrebne dodatne slabitve, bo to zahtevalo dokapitalizacijo teh bank, ki pa jo bodo morali v tem primeru opraviti lastniki, med njimi predvsem Sava, kije največji lastnik obeh bank. Kaj to pomeni posredno za realni sektor Save, ki ustvarja novo vrednost, je vprašanje, ki bo hitro dobilo odgovor. Delno ga že dobiva s potezami novega vodstva Save Turizma. Zdaj, ko ni več na razpolago kapitala za izčrpavanje, seje začelo pri zniževanju fiksnega dela plač in čiščenju ljudi. Razlika, ki bo nastala na račun mase neizplačanih plač, pa se lahko hitro prelije v pokrivanje novega Sovinega brezna.

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Votek J.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 03. 2012 
Stran: 4