Sporni posli na Hrvaškem in v Srbiji

Banka Slovenije naj bi, kot je že v sredo poročal časnik Dnevnik, bolj ali manj zaključila revizijo poslov, ki jo v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) na pobudo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) opravlja od poletja lani. V povezavi z ugotovitvami v posameznih sklepih naj bi zoper odgovorne osebe v NKBM že vložila tudi kazensko ovadbo, in sicer zaradi domnevno spornih nepremičninskih in drugih poslov na Hrvaškem in v Srbiji, ki jih je NKBM izpeljala bodisi sama bodisi prek njenih lizinških in drugih podjetij.

V sumljivih poslih izginilo vsaj 20 milijonov evrov

Delovanje združbe posameznikov, zbranih okoli podjetja na Hrvaškem KBM Projekt, preiskujejo tako Banka Slovenija kot kriminalisti. Dosedanji pregledi so pokazali, da naj bi mariborska banka družbam v lasti povezanih oseb, ki so kupovale nepremičnine na Hrvaškem, izdajala ogromne kredite po zelo nizkih obrestih, pri čemer so bile zastavljene parcele vredne tudi po nekajkrat manj. Po ocenah Banke Slovenije naj bi na takšen način v sumljivih projektih izginilo vsaj 20 milijonov evrov denarja NKBM v času, ko je banko vodil Matjaž Kovačič.

Kot največjega izmed spornih projektov časnik Večer navaja kreditiranje družbe Zadar Projekt, v kateri se je povezala združba mariborskih bankirjev in gradbincev. Lastniki podjetja so namreč poleg KBM Projekta še KBM Fineko in KBM Leasing, ki so vse odvisne družbe NKBM, ter gradbeno podjetje MTB s svojima hrvaškima podjetjema.

 

Malemu podjetju uspelo kupiti 30.000 kvadratnih metrov površine

Kljub temu, da je šlo za podjetje z minimalnim osnovnim kapitalom, je Zadar Projektu uspelo v Zadru kupiti zemljišče s skoraj 30.000 kvadratnih metrov površine, na katerem naj bi gradili velik stanovanjski kompleks s 380 stanovanji, katerega vrednost naj bi bila 60 milijonov evrov. Celotno operacijo je financirala NKBM, ki je omenjeni družbi posodila kar 20 milijonov evrov, vsaj za zdaj pa ostala praznih rok, piše Večer.

Zadar Projekt je namreč, še navaja časnik, tik pred propadom in prodaja omenjene parcele za polovico nižjo ceno oziroma za natančno 9,7 milijona evrov. Druga največja državna banka tako ne more upati, da bi od dolžnika lahko iztržila kaj več, saj firma nima drugega premoženja, to pa pomeni, da je v poslu izginilo več kot deset milijonov evrov njenega denarja.

Nižja kapitalska ustreznost banke

Pristojni organi v zvezi s tem molčijo, oglasila se je le AUKN, ki je spomnila, da je že marca lani poslala dopis na upravo NKBM z zahtevo za posebno revizijo spornih poslov iz preteklosti, zlasti v zvezi z nezavarovanimi ali neustrezno zavarovanimi posojili ter krediti, ki jih je banka odobravala svojim komitentom, zaradi česar se znižuje kapitalska ustreznost banke.

AUKN zahteval temeljit pregled poslov

Pristojni organi NKBM takrat niso izvršili preverbe poslov ter niso predlagali ustreznih ukrepov za izboljšanje poslovnih rezultatov banke ter jih niso uvrstili na dnevni red skupščine, kot je bilo predlagano. Na omenjeni dopis se je nadzorni svet NKBM odzval le s kratkimi, splošnimi in neprepričljivimi razlogi, na kar kot odgovoren upravljavec premoženja državljanov nismo mogli pristajati, poudarjajo na AUKN.

Agencija je zato na lanski skupščini želela predlagati posebno revizijo, pozneje pa se je za njeno izvedbo dogovorila z Banko Slovenije. Zahtevala je temeljit pregled številnih poslov, kjer je zaznala potencialne nepravilnosti.

Kot pravijo na AUKN, v celotni zadevi zelo intenzivno in proaktivno sodelujejo z vsemi pristojnimi državnimi organi in z Banko Slovenije, o izvedenih ukrepih iz njihovih pristojnosti pa nameravajo javnost obvestiti v prihodnjih dneh.

Odgovornost nadzornega sveta

Ob tem od nadzornikov NKBM pričakujejo največjo mero odgovornosti in skrbnosti pri obravnavi zadevne tematike, saj so člani nadzornega sveta osebno odškodninsko odgovorni za celovit nadzor poslovanja in solidarno odgovarjajo tudi za opustitev dolžne skrbnosti glede preverjanja tudi vseh potencialno spornih zadev iz preteklosti.