Revizorji bi morali pregledati več dokumentacije Nekdanje vodstvo Telekoma je ugotavljalo, da sta bili izdelani dve reviziji z datumoma 7. december lani in 15. januar letos, revizorji pa, da je bila prva izdaja zgolj osnutek. Nadalje je Dremelj problematiziral, ker sta se s prvo izdajo seznanila sedanja uprava in nadzorni svet, ki sta delno tudi bila revidiranca, saj je bilo obdobje revizije med začetkom leta 2006 in 23. marcem 2011. Nekdanji prvi mož Telekoma, Bojan Dremelj, za revizijo, ki je ugotovila oškodovanje v višini 21,44 milijona evrov, izpostavlja težavo, ker naj bi bila temeljila na pomanjkljivi dokumentaciji, in ocenjuje, da niti od Telekomovih služb naj ne bi bili zahtevali dovolj podatkov. Po njegovem bi revizorji za plačilo 400 tisoč evrov morali pregledati več dokumentacije. Dr. Filip Ogris Martič, nekdanji prvi Telekomov finančnik, pa je menil, da bi revizorji sploh morali predložiti kakšne dokaze, ne pa da zdaj to delajo oni. Po njegovem sedemmilijonska škoda zaradi neobvladovanja hčerinskih družb ni nastala, da pa je prav njihova uprava zaslužna za vzpostavitev ustreznega sistema notranjega nadzora in medsebojnega preverjanja. Hčerinskim družbam pa se je dalo posel (tudi brez razpisa) na podlagi bolj ali manj ekonomskih cen, v vsakem primeru pa je zaslužek ostal znotraj hiše. Tudi pri nakupih družb Ipko, One in slovenskega brskalnika Najdi.si naj ne bi bilo oškodovanj Telekoma. Niso nemški ovčarji, ampak revizorji Revizor Yuri Sidorovich je povedal, da so nadzornikom prinesli prvo izdajo revizije in jim dejali, da gre za osnutek, četudi ga niso tako označili. V prvi izvedbi tudi ni bila izračunana škoda, ker tega skupščina delničarjev (lani marca na zahtevo Kada in Soda) sploh ni zahtevala, v drugi izdaji pa so jo izračunali. Sidorovich je dodal, da sta pred tem dve poročili drugih revizijskih hiš izračunali celo višjo nastalo škodo. Menil je, da se je nadzorni svet (verjetno z zahtevami) še premalo vpletal v njihovo delo in da sami niso iskali dodatnih dokumentov, "ker niso nemški ovčarji, ampak revizorji", in da jim po prvi izdaji poročila izpred treh mesecev še zdaj ni nihče dostavil manjkajočih dokumentov. Revizorji se za svoje opravljeno delo ne čutijo odškodninsko odgovorne, je dejal. Rajko Stankovič iz društva MDS je spomnil, da je ista revizijska hiša pred leti z napačno oceno ene izmed tujih transportnih družb že zavedla takratne nadzornike Luke Koper, ki so menili, da kupujejo družbo po polovični ocenjeni vrednosti, v resnici pa je bila dvakrat preplacana. Eden izmedmalih delničarjev pa, da je v preteklosti pri Telekomu nastalo že za nekaj sto milijonov evrov izgub in da bi kdo od prejšnjih ali sedanjih cenilcev, revizorjev, svetovalcev ali Še kdo moral za to odgovarjati. Na koncu je bil sprejet nasprotni predlog Kada in Soda, da se v roku šestih mesecev na podlagi poročila posebne revizije poda odškodninska tožba, a še prej bo ljubljanska odvetniška družba Ilic (najcenejša med tremi ponudniki) pripravila pravno oceno utemeljenosti vložitve tožb, kar naj bi skupščina obravnavala naslednjič, morda že na redni skupščini 21. junija letos. Sedanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčevič je po včerajšnji skupščini dejal, da so zadovoljni, da bo nadaljevanje postopka posebne revizije preveril še nekdo tretji, torej odvetniška pisarna Ilič. Tega sklepa delničarjev pa ne jemlje kot morebitne nezaupnice upravi ali nadzornemu svetu. Ponovil je, da postopkov posebne revizije ni sprožila sedanja uprava Telekoma in da je njeno izvajanje odločeno v skladu s skupščinskimi sklepi, do izsledkov posebne revizije pa se uprava ne sme opredeljevati. Dodal je, da sedanji upravi ni ljubo, da se na tak način v javnosti razpravlja o Telekomu Slovenije.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 08. 03. 2012 
Stran: 9