Njegova največja lastnika sta NFD Holding in Fidina, med večjimi so še druge družbe in posamezniki iz vplivnega kroga kranjske Save in Staneta Valanta. Skoraj desetina lastništva pa je v rokah malih in manjšinskih delničarjev. Kot vse slovenske holdinge je tudi Finetol močno prizadela finančna kriza, vrednost njegovih finančnih naložb pa je začela zaostajati za vrednostjo za kupčevanje najetih posojil. Zato sta uprava Finetola pod vodstvom Janka Kastelica in nadzorni svet te družbe delničarjem že na lanski skupščini predlagala umik delnic FINR z borze s ciljem, »da bi skoncentrirali lastništvo in povečali ekonomičnost poslovanja«. Mali delničarji, organizirani v MDS, so to že tedaj zaznali kot zanje škodljiv manever in so na skupščini nasprotovali umiku delnic z borze. Uprava jim je namreč ponudila odpravnino v višini knjigovodske vrednosti delnice ob koncu leta 2011, povečano za četrtino. Z upoštevanjem dejstva, da je knjigovodska cena delnice že pred tem strmo padala, borzni tečaj pa je bil v času skupščine le še dober evro za delnico, v tako določeno odškodnino niso hoteii privoliti - domnevali so, da utegne biti potemtakem odpravnina nič. Zahtevali so, naj se za osnovo vzame knjigovodska vrednost na zadnji dan leta 2010, ko je delnica veljala še 26,84 evra. Na skupščini so bili preglasovani, zmagal je predlog uprave, mali delničarji pa so napovedali izpodbijanje sklepov oziroma uveljavljanje ničnosti sklepa o umiku delnic z borze. Celjsko sodišče kljub urgencam vse do danes še ni odločilo o primerni denarni odpravnini zaradi umika delnic. Dobrega pol leta po skupščini so v javnost pricurljale neuradne informacije (objavil jih je Dnevnik), da je knjigovodska vrednost delnice Finetola negativna. Družba da je insolventna, vendar njeno vodstvo kljub zakonski zavezi ni začelo ustreznih insolvenčnih postopkov. Namesto tega skupaj z nadzornim svetom to in slabe poslovne rezultate skriva pred malimi delničarji, za njihovimi hrbti pa da se z bankami dogovarja o prostovoljni prisilni poravnavi, odpisu polovice dolga in moratoriju na glavnico. Mali delničarji bi ostali brez vsakršnega izplačila za delnice. Rajko Stankovič pri tem opozarja na še eno kolateralno žrtev: kar malim delničarjem ni uspelo, je uspelo Etolu (pod kriljem skupine NFD). Ta je imel v lasti dobrih osem odstotkov Finetola, a mu je uspelo po skupščini unovčiti svoj paket čedalje manj vrednih delnic Finetola: z opcijsko pogodbo jih je prenesel na kranjsko Savo. Ta je po mnenju MDS »očitno vknjižila 'še en velik nič', koliko pa je to dejansko stalo delničarje Save, bomo kmalu izvedeli iz poslovnega poročila za leto 2011«.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 02. 2012 
Stran: 10