Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo. Takoj po porazu države na ustavnem sodišču pa je Brnjan Žugelj napovedal, da bodo odločitev o odvzemu glasovalnih pravic državi predvidoma sprejeli v roku treh mesecev oziroma do konca marca letos. Po Žugljevih pojasnilih je tako agencija že sprožila nove postopke za ugotavljanje morebitnega kršenja prevzemne zakonodaje pri skoraj vseh podjetjih, pri katerih so kršitve ugotovili lani, vendar ni želel razkriti, pri katerih od naštetih podjetij postopki že potekajo. Čeprav ni želel napovedati izida postopkov, si državni lastniki zelo verjetno ne morejo obetati drugačnega izida postopkov kot prvič, saj je ATVP svojo interpretacijo zakonodaje ubranila na ustavnem sodišču. V Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki v imenu države upravlja njeno premoženje, so ocenili, da bi lahko prevzemi omenjenih družb državo stali okoli štiri milijarde evrov. Zato so skupaj s Kadom in Sodom pred dnevi pozvali k čimprejšnjemu sprejemu ustreznih sprememb zakona o prevzemih. Težave države bi lahko omilil že dvig prevzemnega praga na 33 odstotkov ali več, ki pa ga konec januarja sprejete spremembe prevzemne zakonodaje še niso uvedle. Kot je znano, ima Slovenija s 25-odstotnim pragom najnižji prevzemni prag v Evropi, vendar ministrstvo za gospodarstvo kljub več pobudam sprememb še ni predlagalo. Z. zdaj je jasno zgolj, da bo država lahko glasovala na skupščini Petrola, saj ATVP zaradi odločitve vrhovnega sodišča zoper njegove lastnike ne more sprožiti novega postopka. Če bi državni zbor zakonsko dvignil prevzemni prag na 33 odstotkov, bi država brez objave prevzema ali zmanjšanja deleža imela glasovalne pravice v Krki (kjer imajo državni lastniki skupaj 27-odstotni delež), Savi Re (30 odstotkov) in Savi (30 odstotkov). Z odprodajo manjšega paketa delnic bi podobno veljalo tudi za Abanko, kjer imajo skupina Zavarovalnica Triglav, Sd, Telekom in Luka Koper skupno 35odstotni delež. Če bo ATVP vztrajala pri svojih stališčih, pa dvig prevzemnega praga ne bi imel nobenega vpliva na izgubo glasovalnih pravic državnih lastnikov Zavarovalnice Triglav (v kateri imajo skupno skoraj 67 odstotkov delnic), Telekoma (73 odstotkov), NKBM (51 odstotkov) in Aerodroma (70 odstotkov). vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. ran kov@dnevnik.si Jože Colarič, Krka Matjaž Rakovec, Zavarovalnica Triglav Ivica Kranjčevič, Telekom Jože Lenič, Abanka Vipa Andrej Plos, Nova Kreditna banka Maribor Zvonko Ivanušič, Pozavarovalnica Sava Matej Narat, Sava Zmago Skobir, Aerodrom Ljubljana

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 13. 02. 2012 
Stran: 18