Dnevnik, 27.01.2012
Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni. Njen končni ci]j predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto.
A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki ga vodi Rajko Stankovič, je tako včeraj poslanske skupine že pozvalo, naj jim pomagajo predog novele energetskega zakona, ki je v parlamentarni proceduri, spremeniti, tako da bi distribucije ohranile del omrežnine za že izveden del omrežja, Sodo pa da bi dobil le omrežnino za potrebni prihodnji razvoj omrežja. Predlog dopolnila so 0 naših informacijah spisali v elektrodistribucijah, kjer so prepričani, da so upravičeni do povrači1a za nazaj. »Omrežje se vedno financira za nazaj. To pomeni, da ne bomo dobi]i plači]a za nekaj, kar smo že naredi]i,« nam je dejal neimenovani visoki uslužbenec ene od elektrodistribucij. Tudi Stankovič je včeraj pojasnil, da so »rešitve iskali skupaj z distributerji«. Da je omrežje za pri]djučno moč javna dajatev, sta - kot je znano odoči]a tako računsko sodišče kot ustavno sodišče in slednje je zahtevalo, da se, zato ker gre za dajatev, ta opredeli v zakonu. Ustavno sodišče je dalo vladi čas, da zakonsko uredi omrežnino za pri]djučno moč do 1. januarja letos. A ker novela energetskega zakona še vedno ni sprejeta, distribucije od začetka leta uporabnikom, ki se želijo pri]djučiti na omrežje ali povečati pri]djučno moč, omenjene dajatve ne morejo zaračunavati, o čemer smo že poročali. Društvo Mali delničarji Slovenije poslancem sporoča, da bo potencialni obseg škode za vseh pet elektrodistribucij znašal med 8,5 in 10 mi]ijonov evrov, med 1,7 do 2,05 mi]ijona evrov pa da bo odpadlo samo na male delničarje. Od poslancev pričakujejo, da bodo prepreči]i njihovo oškodovanje. »Najmanj, kar je, lahko mali delničarjisprožimo spor zaradi oškodovanja, ker bodo sredstva, ki so namenjena povrači]u že izvedene naložbe od elektrodistribucijskega podjetja, neupravičeno pripadala Sodo in ne tistim, ki S0 v preteklosti vlaga1i,« pravijo mali delničarji. »Ce smo nekaj ustvarjali, se nam ne zdipošteno, da nam to vzamejo,« pravi Stankovič. A morda so si distribucije s tem, ko so v boj poslale male delničarje, naredi]e medvedjo uslugo. Ker je omrežnina za priključno moč javna dajatev, ta namreč ne more biti prihodek lastnika. Po pojasnilih poznavalcev lahko to privede celo do zahtev za vračila vlaganj v distribucijsko omrežje po zgledu Telekoma Slovenije.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 27. 01. 2012
Stran: 21