Obrtno-podjetniška zbornice Slovenije je opozorila, da država s tem omejuje fleksibilnost poslovanja pri kar 100 tisoč poslovnih subjektih, hkrati pa ne rešuje ničesar. Obrtniki zahtevajo rešitve, ki bodo podobne praksam v drugih evropskih državah. Navajajo, da večina držav v Uniji nima omejitev gotovinskega poslovanja (Avstrija, Nemčija, Madžarska ...), še najnižjo omejitev (pri 1.000 evrih) pa ima Italija. V prejšnjih dneh so na svoje težave že opozorili avtoprevozniki, ki morajo svojim šoferjem zagotavljati gotovino za plačevanje sprotnih stroškov na vožnjah. Zdaj se menda znajdejo tako, da na bencinski črpalki točijo gorivo ob enem obisku dvakrat in se z dvema računoma pod 50 evrov izognejo plačilu s kartico ... Po novem poslovni subjekti ne smejo plačevati blaga ali storitve drugim poslovnim subjektom ali fizičnim osebam, če je račun višji od 50 evrov. Ne velja pa omejitev, če plačuje končni potrošnik (fizična oseba) poslovnemu subjektu. Po pojasnilih Davčne uprave je tako v prekršku plačnik oz. kupec, če ne nakazuje gotovine na transakcijske račune oz. ne plačuje s kartico. V kmetijski dejavnosti, kot nas je opozoril Damijan Vrtin iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, Durs za osebe, ki nedvoumno opravljajo pridobitno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, šteje le tiste, ki tako dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki, tiste, ki ugotavljajo dohodek na podlagi knjigovodstva, in tiste, ki so vključeni v sistem DDV. Za fizične osebe, torej kmete, ki so obdavčeni samo na podlagi katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka od panja in kmetijskih subvencij, ta omejitev ne velja. »Med okrog 60.000 aktivnimi kmetijami v državi jih 150 vodi knjigovodstvo, okrog 3.500 jim ima registrirano dopolnilno dejavnost in še okrog 3.500 jih je v sistemu DDV,« nam je pojasnil. Pri tem se mu zdi vključenost v sistem DDV vprašljivo merilo, saj so prostovoljno vključeni tudi nekateri mali kmetje, medtem ko so zunaj sistema mnoge velike kmetije. Kot so izračunali obrtniki, bo novost prinesla bankam 100 milijonov evrov dodatnih provizij. Tudi Vrtin dodaja, da plačilni nalogi ali plačila s kartico prinašajo dodatne stroške, poleg tega pa plačniki izgubljajo popuste pri gotovinskih plačilih in se soočajo s številnimi težavami pri plačilu. »Kako bo plačal kmet, ki je v sistemu DDV in bo šel v soboto popoldne kupit tele na Štajersko? Vnaprej ne more nakazati, ker živali še ni videl, gotovine ne more dati, na zaupanje teleta tudi ne bo dobil. Možno je, da bo kupcu pustil gotovino in položnico,« razmišlja Vrtin. »Ali pa, če bo prišel gostinec zvečer po vino h kmetu - kako mu bo plačal? Kmetijstvo ima poseben status in se ne obravnava po zakonu o gospodarskih družbah, zato bi morali kmečke zavezance za DDV izločiti iz teh omejitev.« B. Dušic Gornik

Medij: Dolenjski list
Avtorji: Gornik Dušič B.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 02. 02. 2012 
Stran: 3