Ali smo v Sloveniji pripravljeni na spremembe? Družbeno in gospodarsko. Podjetja, ki so prvi val krize preživela, so v svoje poslovanje morala vključiti tudi možnost za hitre spremembe in povečano odzivnost. V primeru širše družbe paje vprašanje, koliko smo na hitre spremembe - tu mislim na resnejše reforme - pripravljeni. Žaljihbo treba vvsakem primeru opraviti. B Kje vidite Mercator leta 2013? Skupina Mercator že posluje na sedmih trgih, tako dabo tudi takrat zagotovo delovala na sedmih trgih. Nanove trge za zdaj vletih 2012 in 2013 verjetno še ne bomo vstopali, čeprav smo načrtovali vstop na Kosovo in v Makedonijo. Q Ko govorimo o prihodnosti Mercatorja, se ne moremo izogniti povezovanju z drugimi podjetji, koncerni, govorim o Agrokorju. Kakšen je vaš pogled nato in kakšenje zdaj položaj v tej nadaljevanki? Kakšenje položaj, ne vem, ker v te postopke nismo vključeni. To so stvari lastnikov. Uprava in nadzorni svet se nikoli nista opredeljevala do primernosti novih lastnikov Mercatorja. Če do takšnih povezav pride, razpleta ne bi želel prejudicirati. Q Kakorkoli, Mercator vendar sodeluje v postopku prodaje. Imate svetovalca, to je SKB banka oziroma Societe Generale. Kako vidite ta kontekst? Mi smo se udejstvovali toliko, kolikor so nas lastniki za to prosili. Ko smo prišli do faze, da konzorcij prodajalcev nobene z naše strani predlagane rešitve za zaščito interesovdružbeMercatorni sprejel, smo bili prisiljeni umakniti našo podporo tem postopkom. Ni namreč dolžnost uprave javne delniške družbe, da kakorkoli podpira postopke prodaje njenih delnic. To smo počeli le v okviru interesov Mercatorja Dodajam pa, da tudi lastniki niso zavezani skrbeti za interese družbe, lastniki pač maksimirajo svoje lastne interese. Q Interes družbeje nekakšen metafizičen pojem, za vas očitno ne? Če si pogledate osnutka dogovorovozaščiti interesov Mercatorja, -javno sta objavljena -, so to zelo konkretne zadeve. Na eni strani je pomembna finančna trdnost Mercatorja, na drugi pa zaščita človeškega kapitala in zaščita Mercatorjapred odškodovanjem, če morebitne transakcije ne bo, in podobno. Z vsem spoštovanjem do podjetja Agrokor - treba je vedeti, da smo s tem podjetjem glavni tekmeci kar na treh trgih v regiji, vsak dan se bojujemo za iste kupce. Odpiranje našega drobovja največjemu tekmecu prinaša določene pravne posledice in omejitve. Q Kdo je glasnik interesov Mercatorja? Zastopniktehinteresovje uprava oziroma organi družbe, to je naša zakonska dolžnost. Q Kako gledate na vlogo SKB banke, na vlogo Cvetke Selšek, je bila tu glasnica? Z banko imamo pogodbo o svetovanju na tem področju. Svojo vlogo so opravili profesionalno. Svetovalce smo najeli zato, ker smo želeli v okviru možnosti in interesov družbe čim bolj profesionalno podpirati prodajne postopke. O tem namreč posebnega znanja nimamo, nasploh ga na tem področju v Slovenji primanjkuje. B Razmere v Mercatorju na nekaterih področjih v povezavi z zunanjimi okoliščinami verjetno kažejo na poslabšanje? Da. Zlasti v drugi polovici leta 2011 so bile gospodarske razmere slabe, veliko smo vlagali v ugodnejše cene za porabnike. Pojavila so se tudi nepričakovana tveganja, predvsem pri valutnih tečajih. Po mnenj u makroekonomistovbo leto 2012 eno najtežjih v zadnjem obdobju, to bo vplivalo tudi na ekonomiko našega poslovanja. Mi smo lani zrasli za več kot pet odstotkov, letos načrtujemo za tri odstotke, kar je še zmeraj solidna rast glede na razmere. Ocenjujemo, dabo treba še naprej vlagati v ugodnejšo ponudbo za porabnike, ti se v teh razmerah namreč vedejo vse bolj racionalno. Hkrati pa se bo treba prilagoditi spremenjenim navadam in psihologiji trošenja. Če si trgovec na drobno, upad BDP in zmanjšanje porabe pomembno vplivata na poslovanje. B Kakšno je bilo poslovanje Mercatorja v posameznih četrtletjih lani? Težje okoliščine od načrtovanih so se pokazale v tretjem četrtletju, zares pa v četrtem, ko se je poleg drugih zadev poznala tudi depreciacijahrvaškekune.Toje nov dejavnik, ki gani nihče predvideval v takšni meri. B Je to vzrok za negativno poslovanje? Četrto četrtletje je za trgovino ključno. Obseg prodaje v tem četrtletju in celoletne nabavne količine vplivajo na celoletno ekonomiko poslovanja prek komercialnih odnosovz dobavitelji. December paje v trgovini odločilen, če namreč ob skoraj enakih fiksnih stroških prodate nekaj deset milijonov več ah manj, to pomembno vpliva ne rezultat. B Je december razočaral? Niti ne, toda precej več smo vlagali v ugodnejše cene. B Je to vlaganje v nižje cene posledica konkurence ali zunanjih vplivov? Kateri je pomembnejši? Oboje je pomembno, toda raziskave kažejo, da smo tržni delež na domačem trgu lani ohranili. Smo največji trgovec v Sloveniji in Črni gori. In ko si v takem položaju, ti vsako povečanje zmogljivosti drugih trgovcevnajeda tržni delež. Po drugi strani pa se niža mejnadonosnostnovih investicij, ko imaš že enkrat mrežo na celem trgu. Zato smo zelo selektivni pri investiranju. B Kako na Mercator vpliva zgodba z Agrokorjem? Gre družbi bolje ali slabše? Stalno napovedovanje lastniških sprememb vpliva tudi na odnos poslovnih partnerjev. Če ti mislijo, da boš postal del drugega poslovnega sistema, se začnejo vesti drugače in vnaprej ščitijo svoje interese. Za Mercator je izrazito slabo, da se postopki vlečejo, še posebno pa bi bil položaj negativen, če bi se dogovorili o transakciji, izvedli paje ne bi. V vmesnem obdobju bi bil namreč Mercator poslovno paraliziran. B Se to že dogaja? Če dobavitelj pričakuje spremembo lastništva, se poskuša izmikati, saj želi urediti odnos z novimlastnikom Takšno vedenje temelji na preprostem razmisleku: če hitro daš, dvakrat daš. Prav tako so prisotni še drugi vplivi pri drugih vrstah poslovnih partnerjev, ki otežujejo normalno urejanje odnosov z njimi. Poleg tega določen del zaposlenih v družbi svoj čas, ki bi ga lahko sicer vlagali v posel, porabi za vse te aktivnosti. Te učinke je sicer težko meriti. B Kako vi osebno čutite to dogajanje? Ste računalničar, ekonomist, a kij ub vsemu ste človek. Ste srečni? Dokler delo prinaša izzive, to pozitivno vpliva na počutje in srečo. Sicer pa pri meni osebno sreča prihaja bolj iz zasebnega življenja. Od žene Metode, sem srečno poročen. B No, kljub vsemu, če sreča prihaja tudi zaradi izzivov, ste gotovo profesionalno srečen človek. Obramba pred Agrokorjem, pa strupena tabletka s prevzemom Laškega ... Ne vem, na kaj namigujete. Že samo poslovno okolje v zadnjih treh letih je za odlično ekipo, s katero sodelujem, prineslo več kot dovolj izzivov. B Je neuspeh pri prevzemu Laškega razočaranje, zakaj ste sploh šli v ta projekt? Je to olajšanje mogoče? Ta enkratni strateški projekt bi po naših ocenah lahko prinesel veliko koristi za Mercator, hkrati pa bi rešili tudi problem bank in Pivovarne Laško. Glede na tveganja, ki so nastopila pozneje, pa smo ocenili, da tega projekta ne moremo izvesti. Smo se pa tega izziva veselili. B To je sprožilo odziv upnic, sklic skupščine denimo. Imajo pravico do tega, mi to spoštujemo in razumemo, da ščitijo svoj interes. B Se vidite načelu Mercatorja čez leto in pol? To pa težko komentiram. Mandat sem sprejel pod predpostavko, da se Mercator razvijakot samostojen, vodilni trgovec v regiji. Če bi se ta okoliščina spremenila, bi to seveda vplivalo na mojo odločitev o možnosti za nadaljevanje mandata. B Torej se ne vidite v Konzumatorju? V skladu z začrtano strategijo Mercator vidim kot vodilno samostojno podjetje v regiji, ne kot odvisno družbo svojega regijskega tekmeca. Ce se prevzem zgodi, bom presodil, kako spremenjene okoliščine vplivajo na zmožnost, da še naprej soustvarjam strategijo in prihodnost Mercatorja. Sicer pa menim, da bi bilo odlično, če bi Mercator prevzemal Konzum in bi se tako trgovca strateško povezovala. Preliminarne pogovore smo lani na to temo začeli, a projekt je zastal. Malo šaljiv odgovor na vaše vprašanje je: vKonzumatorju se ne vidim, Merconzum pa bi mi bil zelo všeč. B Ne bi sedeli na strateškem kolegiju Agrokorja? Ne, tam se ne vidim. To bilo tudi poslovno nehigienično in verjetno neproduktivno. Več kot šest let namreč vsak dan razmišljam, kako porabnike prepričati, da smo boljši od naših tekmecev, med katerimi je tudi Agrokor. Mislim, da ne bi mogel narediti takšnega preobrata v glavi. Bi bilo preveč trenj, kar bi bilo tudi neproduktivno. Odgovorna odločitev je, da si v takem primeru poiščem nove izzive. B Ali je v nacionalnem interesu, da Mercator ostane slovenski? Treba je vedeti, kaj nacionalni interes sploh je, o tem bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Pojem je bil zlorabljen v preteklosti. Kar pase Mercatorjatiče, ni potrebe, da postane odvisna družba. Imamo dovolj lastnih sposobnosti za nadaljnji razvoj. So se pa naši lastniki zaradi odločitev v preteklosti znašli v položaju, ko morajo prodajati. B Zakaj ste šli na magistrat podpret Zorana Jankoviča? Seje to z današnjega vidika kaj spremenilo? Z Zoranom Janko vičem sem tesno sodeloval skoraj pet let. Izjemno ga cenim kot menedžerja. Njegov vstop v nacionalno politiko sem šel simbolno podpret, ker mislim, da v slovenski politiki manjka sposobnih menedžerjev. Ni razlogov, da bi spreminjal svoje mnenje o tem. B Kako komentirate zdajšnje politično dogajanje? Ne mislim se niti vključevati niti komentirati. Politikame ne zanima in se v njej ne vidim v nobeni obliki. B Tudi v debato, če vas vprašajo? Kot največje podjetje imamo stike z vsemi političnimi opcijami. Če nas kdo vpraša, kaj si mislimo o poslovnem okolju, o gospodarskih zadevah, se rade volje odzovemo. Mi si želimo normalno delati. To je vse. B Mercator ima tri milijarde evrov prihodkov na leto, pod črto ostane približno 20 milijonov. Bi lahko ostalo več, so še kje rezerve? Trgovinaje dejavnost z majhnimi maržami, merijo se v nekaj odstotkih, v krizi ostane še manj . Na ekonomiko Mercatorjakriza vpliva Zvestoba porabniku je prva, mi se moramo in se želimo prilagajati spremenjenim okoliščinam, zato veliko vlagamo v ugodnej šo ponudbo. Rezerve pa so vedno in jih tudi stalno iščemo. B Mercator je nastajal postopoma, je večformatni trgovec, kako se bojujete proti specialistom? Razen diskontnih trgovcev so vsi trgovci v regiji večformatni. Razlogi so v gostoti prebivalstva, ni velike koncentracije. Imeti je treba majhne in velike trgovine. Smo klasičen trgovec in z ukrepi, kijih imamo na voljo, konkuriramo vsem na trgu. B Delhaize, lastnik srbske družbe Maxi, je napovedal zapiranje trgovin vjugovzhodni Evropi. Boste čistili tudi portfelj? Mi sproti čistimo in optimiziramo mrežo. Manjše enote pogosto spremenimo v franšizne enote. Vsako leto v preteklem obdobju smo preoblikovali del naše drobnoprodajne mreže, to je stalna naloga. B S katero kotirajočo tujo družbo se primerjate? Poslovni in finančni vidik primerjamo z glavnimi tekmeci v regiji in z naborom zahodnoevropskih podjetij. Po novem pa tudi z nepremičninskimi podjetji, saj imamo v primerjavi z večino konkurence več nepremičnin. Smo nekakšen hibrid največjega nepremičninskega sklada in trgovca v regiji. B Cene delnic nepremičninskih skladov so pod pritiskom. Zelo različno. Glede na razmere se lahko zgodi, da bo povpraševanje po premoženju, ki ima realno ohranljivo vrednost, raslo, pričakovani donosi pa bodo zato upadali. Upamo, da bodo te okoliščine pozitivno vplivale na projekt monetizacije nepremičnin, končni pogoji pabodo seveda vidni ob izvedbi posla B Kaj je načrt B, če ne boste prodali in nato nazaj najeli niti za 250 milijonov evrov nepremičnin? To je strateški projekt, če se na trgu nepremičnin zgodi kaj nepredvidenega in projekta ne bomo uresničili že letos, to ne bo bistveno vplivalo, saj imamo že zdaj vzdržno kapitalsko sestavo. B Želite kaj sporočiti delničarjem, recimo o dividendah, kaj drugega? V okviru gospodarskega načrta smo načrtovali postopno okrevanje, a so se gospodarske razmere od druge polovice lanskega leta spet poslabšale in žal se bliža nov val recesije.To vpliva tudi na naše poslovanje. Novim okoliščinam in ekonomiki poslovanja smo prilagodili tudi dividendno politiko. V okviru načrta predlagamo tri evre, odločili bodo seveda delničarji. B Je to lahko razočaranje? Takih sprememb v okolju ni načrtoval nihče, se pa poznajo pri poslovanju. Te učinke pa blažimo. B Dividendo ste pripravili skupaj z bankami? Višino v gospodarskem načrtu predvidi uprava, sklep za skupščino oblikujeta uprava in nadzorni svet, zadnjo besedo imajo delničarji. B Zdi se, da boj za Mercator, v katerega so se vključili številni lobisti in tisti, ki menijo, da imajo pravico do tega, ustvarja psihozo - ne samo v bližini Mercatorja, tudi širše. Ali je to dobro, vas k moti? Kako vse spraviti v I racionalne okvire? ' Od vsega tega smo se poskušali distancirati, so nas pa številni akterji velikokrat '■■ poskušali zvleči na to igrišče, vsekakor bolj, kot smo si želeli. Mi se želimo ukvarjati s poslom, tovrstne pozornosti si ne želimo in je ne potrebujemo. • ŽIGA DEBELJAK IN NJEGOVI PARTNERJI ►► Dokler delo prinaša izzive, to pozitivno vpliva na počutje in srečo. Sicer pa pri meni osebno sreča prihaja bolj iz zasebnega življenja. Od žene Metode, sem srečno poročen. ►► Z Zoranom Jankovičem sem tesno sodeloval skoraj pet let. Izjemno ga cenim kot menedžerja. Ni razlogov, da bi spreminjal svoje mnenje. ►► Na nove trge za zdaj v letih 2012 in 2013 verjetno se ne bomo vstopali, čeprav smo načrtovali vstop na Kosovo in v Makedonijo.

Medij: Finance
Avtorji: Frankl Peter,Tomažič Janez
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 26. 01. 2012 
Stran: 5