Čeprav je Mirjam Hočevar iz Pivovarne Laško (PL) pojasnila, da je finančni položaj družbe in skupine »še vedno zelo resen«, dokapitalizacija ni bila odobrena. Zorko je povzel dosedanja prizadevanja uprave in dejal, da so v dveh letih prodali Fructal, žal pa (še) ne morejo prodati drugega nepotrebnega premoženja, na primer Dela in Večera ter prav na zahtevo bank in kot njihov pogoj za reprogramiranje posojil tudi deleža v Mercatorju. »Pogodbeni koncem potrebujemo za racionalizacijo poslovanja in poenoteno usmerjanje resursov na trge, ne pa morda zato, da bi vplivali na finančno politiko Uniona ali Radenske. Potrebujemo pa tudi vaše razumevanje in podporo za dosego poslovnega načrta za leto 2012, ki je dober,« je dejal delničarjem Zorko, Hočevarjeva pa je pojasnila, da pivovarni tudi po prodaji premoženja ostane 200 milijonov obveznosti, zato potrebujejo sistemske rešitve in pomoč delničarjev. Spomnila je, da v posojilnih pogodbah z NLB piše, da si banka v primeru preoblikovanja PL v pogodbeni koncem pridržuje pravico do vpoklica posojil, kar pa ni nujno. Uprava je z včerajšnje skupščine umaknila odločanje o prodaji deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju, saj so ji to v skladu s pristojnostmi v petek dovolili nadzorniki, so pa delničarjem včeraj izročili pogodbo z Agrokorjem, po kateri mora Agrokor plačati pogodbeno kazen, če ne bo dobil soglasij regulatorjev trga v štirih državah. Ocenjujejo tudi, da je pogodba ugodna za delničarje Laškega. Zorko je izrazito obžaloval neizglasovanje dokapitalizacije, saj bi jo porabili za kratkoročne obveznosti Pivovarne Laško, bilančnega stanja pa si z dokapitalizacijo ne bi izboljšali samo Laščani, ampak tudi vsi lastniki. Predsednik uprave Pivovarne Laško je po skupščini izrazil prepričanje, da bo NLB še pretehtala napoved, da bo v primeru preoblikovanja skupine v pogodbeni koncem vpoklicala svoja posojila. Nadzorniki so se v petek seznanili s pogodbo o prodaji deleža Mercatorja Agrokorju. Ni pa hotel povedati, ali so nadzorniki od uprave res zahtevali, da v pogodbo vgradi več varovalk. Na vprašanje, kdaj bi Laško lahko dobilo kupnino za Mercator, pa je dogovoril: »Tudi za prodajo Fructala sem pogodbo podpisal julija, denar smo dobili decembra. Določen čas je potreben, da se končajo vsi vmesni obvezni postopki.« Laško tvegalo kršitev pogodbenih določil? Odločitev uprave PL za oblikovanje pogodbenega koncema je včeraj presenetila poznavalce, saj je z njim uprava družbe pravzaprav postavila na kocko usodo družbe. »Z oblikovanjem pogodbenega koncema je uprava Pivovarne Laško preprečila morebitno razdelitev premoženja družbe na več delov, vendar se je tudi izpostavila velikemu tveganju, da NLB odpokliče približno 90 milijonov evrov posojil in s tem skupino pahne v stečaj,« je včeraj opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Po mnenju Stankoviča najbolj črnega scenarija sicer ne bo, postavlja pa se vprašanje, kaj oblikovanje pogodbenega koncema pomeni za zastavno pravico NLB na delnicah Pivovarne Union. »Po mojem razumevanju NLB zdaj ne more več neovirano uveljaviti zavarovanja iz naslova delnic Pivovarne Union, saj je odločanje o tem zdaj pravzaprav v pristojnosti obvladujoče družbe,« je menil Stankovič in spomnil, da je NLB že lani iz podobnega vzroka nasprotovala oblikovanju pogodbenega koncerna. Po skupščini pa so se pojavila ugibanja, ali lahko banke z NLB na čelu v primeru nevračila posojil unovčijo zastavno pravico na delnicah Mercatorja (23,34-odstotni delež). Stankovič je pojasnil: »Skoraj gotovo so delnice Mercatorja v lasti Pivovarne Laško zastavljene pri bankah, težko verjamem, da niso. Če je z oblikovanjem pogodbenega koncema nastala kršitev pogodbenih določil, bi lahko NLB teoretično res zahtevala predčasno povračilo vseh kreditov. Ker tega denarja skupina Laško nima, bi se banka teoretično res lahko poplačala z zaplembo delnic Mercatorja po zastavljeni ceni delnic (samo tistih, ki so v zastavi pri Banki Celje in NLB), ki je verjetno precej nižja, kot se zdaj pričakuje izplen ob morebitni prodaji Agrokorju,« je menil Stankovič. Mastnak: Država naj odloči, kaj je strateško premoženje Medtem ko morebitna kršitev pogodbenih določil med NLB in skupino Laško še vedno buri duhove, pa poznavalcev včeraj ni presenetila odločitev delničarjev, da ne bodo podprli dokapitalizacije skupine. Denar zanjo bi namreč prispevale tudi banke kot glavne lastnice skur pine, tako pridobljeni sveži denar pa bi se iz Laškega znova prelil nazaj v banke za poplačilo posojil. »Za banke, ki so večinske lastnice in upnice laške pivovarne, takšno prelivanje denarja iz levega v desni žep ne bi imelo nobenega smisla,« je včeraj dejal samostojni analitik Simon Mastnak. Sogovornik meni še, da vprašanje sanacije laške pivovarne ne bo rešeno vsaj toliko časa, dokler se država ne bo odločila, kaj bo uvrstila na seznam državnega strateškega premoženja. »Sanacija laške pivovarne je zelo zapletena, saj banke niso le lastnice in upnice Laškega, ampak tudi solastnice prenekatere naložbe v Laškem. Pri vsaki prodaji premoženja laške pivovarne pa se zatakne, saj so v teh družbah solastniki vedno tudi ta ali ona podjetja ali banke v lasti države. Na koncu vedno znova trčimo ob dejstvo, da v Sloveniji ni razdelano, katera podjetja so strateška za državo in katera ne. Lep primer je Mercator,« je poudaril Mastnak. POVEZANE VSEBINE r i delo.si/podjetja L"" J

Medij: Delo
Avtorji: Piano Brane, Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 01. 2012 
Stran: 9