Potrditev te prisilke velja za zadnje usodno dejanje, ki je Zvon Ena pognalo v nepovratni stečaj, s čimer je bilo ugodeno v prvi vrsti največji Zvonovi banki upnici NLB, ki je ves čas nasprotovala prisilni poravnavi finančnega holdinga v večinski lasti prav tako plačilno nesposobnega in medtem v stečaj poslanega Gospodarstva Rast, gospodarske družbe mariborske nadškofije. Večinski lastnik T-2 je bil Zvon Ena do sporne razlastitve, ki je T-2 posadila v naročje Gratela, najmanj 170 milijonov evrov je po Zdolškovih besedah Zvon Ena vložil v ta projekt, "zdaj pa naj bi vse to bilo nič". Stečajni zakon (potem pa še zakon o gospodarskih družbah) da je odprl pot sporni Gratelovi tedvajevski razlastitvi Zvona Ena, in to z izničenjem lastniškega kapitala pod nalepko preteklih izgub. Prek upniškega odbora se je vse zgodilo, brez kakršnegakoli sklepa sodišča, med lanskimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, ko ni bilo možnosti, da Zvon Ena, ki je bil takrat že v prisilni poravnavi, za dokapitalizacijo T-2, za katero je imel predpravico, dobi nujno soglasje sodišča. V društvu Mali delničarji Slovenije imajo za te postopke še sočnejši slovar. Ne razumejo, zakaj se sodišče ne ukvarja z Zvonovo pritožbo zaradi sporne razlastitve, in sprašujejo, ali je bilo s tem okrog 170 milijonov poklonjenih novim lastnikom T-2 in "njihovim botrom iz ozadja". Od preteklih Zvonovih vlaganj v tedvajevsko omrežje ima zdaj korist nekdo drug, opozarjajo, posredno pa so oškodovani tudi delničarji obeh Zvonov. V Zvonu Ena štejejo T-2 še naprej za svojo drugo največjo naložbo v delnicah in deležih. Sledita Steklarna Rogaška in Cinkarna Celje, na prvem mestu je pa domžalski Helios. Od tam so se zaposleni po objavi, da je mariborski finančni holding v stečaju, kot že prej Gospodarstvo Rast in Zvon Dva, včeraj oglasili s pozivom NLB, Banki Slovenije, AUKN, ki upravlja kapitalske naložbe države, in vladi, naj njihova gospodarska družba, ki zdaj postaja lahka tarča bank Zvonovih upnic, ne gre v prodajo. Kreditodajalci so bili brezvestni, pravijo delavci Heliosa, Zvon Ena pa neodgovoren lastnik, ki je zaradi preobsežnih naložb nasedel. Bankam po drugi strani zameri tudi Zvonov Simon Zdolšek, pravi, da bi jih bilo treba tožiti, pa ne samo v tem primeru, ker so posojale denar brez meja. Z nekaj stavki so se oglasili v mariborski nadškofiji, ki se tudi rešuje, kakor ve in zna, svojih neposrednih dolgov. V tej mariborski finančni luknji brez dna jih je, brez zamudnih obresti, za dobrih 17 milijonov evrov. Videli bomo, ali bodo zaradi megalomanske gospodarske smeri v letih pred splošno gospodarsko krizo v mariborski Cerkvi na koncu ostali celo brez kakšne zastavljene nepremičnine. Nadškofija Maribor je do zadnjega vlagala napore v iskanje rešitve za holding Zvon Ena v okviru omejenih možnosti po razglasitvi insolventnosti, pravijo v nadškofiji. Odločitev sodišča, da gre Zvon Ena v stečaj, obžalujejo, "predvsem zaradi malih delničarjev in upnikov družbe, za katere je to najslabša rešitev". A so jo, dodajajo, primorani spoštovati.

Medij: Večer
Avtorji: Čokl Venessa
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 29. 02. 2012 
Stran: 10