Odgovornost za slabo poslovanje, ki so ga zaznamovali številni odpisi in slabitve slabih posojil, je brez dvoma v prvi vrsti iskati v potezah nekdanjih in še danes članov uprave, toda guverner centralne banke Marko Kranjec se je odločil, da bo "grešnega kozla" našel v treh od devetih članov nadzornega sveta. Centralna banka je namreč uvedla postopek za ugotavljanje neustreznosti treh članov nadzornega sveta za opravljanje njihove funkcije, kar naj bi vodilo v njihovo razrešitev. S tem pa se poskuša Banka Slovenije očitno otresti tudi svoje odgovornosti za pomanjkljiv nadzor te banke v preteklosti.

Guverner je namreč vrsto let in še lani spomladi Abanko izpostavljal kot zgled dobro upravljane banke. Njegova "skrbnost" je šla celo tako daleč, da je želel edinemu finančno trdnemu lastniku, torej Zavarovalnici Triglav, preprečiti, da bi povečal svoj delež v banki.

Po naših informacijah Banka Slovenije dvema nadzornikoma Abanke očita, da se na septembrski seji pri odločanju o kreditni izpostavljenosti povezanih oseb nista izločila zaradi nasprotja interesov. Pri tem se Banka Slovenije opira na svoj avgusta sprejeti sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, ki je podrobno uredil opravljanje funkcij v banki z vidika profesionalne skrbnosti in spoštovanja najvišjih etičnih standardov ter opredelil merila za ugotavljanje nasprotja interesov, ki lahko predstavljajo tveganja pri poslovanju banke.

Kršitev jima očita, ker nista posebej opozorila, da sta v povezanem odnosu s komitentoma, o katerih so odločali nadzorniki, in se izločila iz glasovanja. Toda po naših informacijah glas omenjenih dveh nadzornikov ni bil niti odločilen niti niso odločali o povečanju izpostavljenosti banke do dveh komitentov, ki sta sicer že leta komitenta Abanke z visoko izpostavljenostjo. Njun potencialni konflikt interesov tudi ni bil skrivnost, ampak je bil v preteklosti nadzornemu svetu tudi formalno razkrit.

Glavni očitek tretjemu članu nadzornega sveta je, da je v preteklosti premalo poudarka posvečal spremljanju tveganj in da pogodbe o zaposlitvi članov uprave niso usklajene s predpisi o prejemkih članov uprav bank, ki so se zadolževale z državnim poroštvom (očitno so pravice članov uprave večje od predpisanih). Glede na obrazložitev je mogoče sklepati, da gre v tem konkretnem primeru za predsednika nadzornega sveta Janeza Bohoriča, nekdanjega predsednika uprave Save.

Ravnanje centralne banke pozornost vzbuja iz več razlogov in zgolj utrjuje prepričanje, da Banka Slovenije nima enakih vatlov do vseh bank, njihovih uprav in nadzornikov. Po nam dostopnih podatkih tako Banka Slovenije ni začela nobenega postopka zoper Radovana Jereba in Gregorja Hudobivnika, ki sta člana uprave Abanke že od leta 2005. Pri upravljanju banke sta sodelovala v času, ko se je banka izpostavila številnim tveganjem, ki se danes odražajo v njenem poslovnem rezultatu in sta brez dvoma prva v vrsti, ko se ugotavlja odgovornost za nastali položaj. Zlasti za obvladovanje tveganj, kar očitajo Bohoriču, je najbolj odgovorna uprava banke. Opozoriti velja še, da so po zakonodaji tako člani uprav bank kot nadzornih svetov solidarno odgovorni za morebitno škodo.

Tudi primeri ostalih bank pri tveganem kreditiranju menedžerskih odkupov in preveliki izpostavljenosti do posameznih panog, na kar so v prejšnjem mandatu večkrat izpostavljali tudi poslanci, sumljivo poslovanje Hypo Bank, na katero se je Banka Slovenije z ukrepanjem odzvala šele po čistkah v upravi, sporen način dokapitalizacije Probanke (ki jo je banka posredno sama financirala) ter nazadnje sporni posli NKBM v Sloveniji in na Balkanu kažejo, da se Banka Slovenije na probleme in nepravilnosti odziva selektivno, z zamudo ali pa sploh ne. Revizije poslovanja NKBM kot druge največje banke v državi se je na primer lotila šele, ko je revizijo zahtevala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb kot predstavnica največjega delničarja. V zadnjem času smo razkrili tudi konflikta interesov prvega nadzornika NKBM Dušana Jovanoviča (kreditiranje zasebnega podjetja Pomhold, katerega solastnik je bil Jovanovič, in svetovanje Agrokorjevi odvisni družbi v času, ko je nadzorni svet odločal o soglasju k prodaji delnic Mercatorja Agrokorju). Vendar po nam dostopnih podatkih Banka Slovenije zoper njega ni sprožila nobenih postopkov, kaj šele proti sedanjima članoma uprave banke in nekdanjemu predsedniku uprave Matjažu Kovačiču.