Zgolj skrito pred očmi javnosti se pripravljajo na odločilne prihodnje dneve, ko bodo o prodaji odločali delničarji Laškega ter nadzorniki NLB in po pričakovanjih države ponovno tudi nadzorniki Da gre v zadnjih tednih le za zatišje pred viharjem, kaže tudi zahteva za sklic izredne skupščine Mercatorja, o kateri poročamo v drugem prispevku. Po neuradnih informacijah pa so bili v Mercatorju deležni tudi pritiskov prodajnega konzorcija z NLB na čelu, ki si prizadeva za vsako ceno prodati Mercator Agrokorju. Nadzorni svet so namreč pred dnevi pozvali, naj preveri, ali je prevzemna namera za pivovarno skladna s strategijo in interesi Mercatorja ter ali bi lahko imel prevzem škodljive posledice za družbo. Pri tem so opozorili tako na zahteven finančni položaj Mercatorja kot prodajni postopek zanj. Upravi Žige Debeljaka so očitali celo, da je z namero za prevzem blokirala postopek prodaje Mercatorja, čeprav člani konzorcija še do danes niso dali soglasja k prodajni pogodbi, medtem ko so Laščani že pred tem napovedovali, da bodo odločanje o prodaji četrtine Mercatorja prepustili delničarjem. Nadzorni svet Mercatorja, ki ga vodi Robert Šega, pa se je včeraj prvič opredelil do predloga pogodbe o prodaji Mercatorja, ki jo je konec lanskega leta z Agrokorjem izpogajal prodajni konzorcij. Na podlagi več pravnih mnenj je ocenil, da sklenitev te pogodbe ni v interesu Mercatorja. Uprava in nadzorni svet zato ne bosta izvajala aktivnosti, ki biprispevale k sklenitvi ali izvršitvi pogodbe, saj bi se »takšno delovanje smatralo za neskrbno ravnanje organov družbe«. Določeni sestavni deli pogodbe odstopajo od tržnih standardov, in sicer tako, da povzročajo neuravnoteženost v korist Agrokorja (tudi na škodo prodajalcev) in bi potencialno lahko škodovali tudi Mercatorjevemu poslovanju, so pojasnili. To bi lahko pripeljalo do znižanja vrednosti Mercatorja, ki je v lasti 15.600 delničarjev. Glede na to, da sta bila uprava in nadzorni svet vnaprej opozorjena na pravna tveganja, bi lanko bilo morebitno neupoštevanje teh tveganj podlaga za odškodninske tožbe, podobno kot se dogaja v primeru Merkurja. Uprava in nadzorni svet tako očitno ne bosta dovolila skrbnega pregleda, ki so ga zahtevali Agrokorjevi financerji in ki ga predvideva tudi pogodba o prodaji Mercatorja. Zato je vprašanje, ali se bodo predvideni podpisniki pogodbe o njej sploh strinjali. Tudi če bo pogodba o prodaji podpisana, pa je pričakovati nadaljnje zaplete. Pogodba namreč prinaša vrsto omejitev za poslovanje Mercatorja že v času do zaključka transakcije, kije predviden najkasneje v letu dni. Na seznamu razlogov, zaradi katerih bi lahko Agrokor razdrl prodajni sporazum, je na primer nakup lastnih delnic in povečanje kapitala z združitvijo, oddelitvijo ali reorganizacijo. Razlog za odstop od pogodbe so tudi jamstva tretjim osebam, ki presegajo milijon evrov, nakup ali prodaja naložbe, katere vrednost presega 20 milijonov evrov, nakup ali prodaja sredstev, ki presegajo 20 milijonov evrov, povečanje kapitala ali izdaja novih delnic... V Mercatorju se na te obljube, vkatere so pripravljeni privoliti prodajalci, očitno ne ozirajo. Včeraj sprejeti gospodarski načrt namreč za letošnje leto med drugim predvideva investicije v višini 88 milijonov evrov, prodajo poslovno nepotrebnega premoženja in monetizacijo nepremičnin v višini 250 milijonov evrov. Kot je znano, so bili prodajalci doslej gluhi na vsa opozorila, da je sporazum o prodaji Mercatorja, ki za Agrokor glede na številne možnosti odstopa dejansko predstavlja opcijsko pogodbo, škodljiv. Tudi če do prodaje Mercatorja ob izteku prodajnega sporazuma ne bo prišlo, pa je uprava že večkrat javno opozorila na škodljive posledice za poslovanje, saj bi bil v zahtevnih ekonomskih razmerah Mercator za leto dni paraliziran pri dogovarjanju z dobavitelji in financerji. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik. si Zorkove "strupene tabletke" Kot ključni razlog, da ne bo objavil prevzemne ponudbe za Laško, je Mercator navedel »strupene tabletke«, ki so vgrajene v sklic skupščine Laškega. Delničarji bodo namreč 30. januarja glasovali o 100-odstotnem povečanju kapitala po ceni 10 evrov za delnico, kar je manj kot tretjina poštene vrednosti delnice Laškega, ki jo je po naročilu uprave pivovarne pripravil pooblaščeni cenilec. Poleg tega želi uprava dobiti tudi pooblastilo za do 50-odstotno povečanje osnovnega kapitala z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev (torej tudi Mercatorja kot morebitnega novega lastnika), pri čemer cenovni parametri niso določeni. Delničarji bodo odločali tudi o prodaji skoraj četrtine Mercatorja, kar teoretično pomeni, da bi lahko Mercator prevzel Laško, sočasno pa bi bil sam prevzet. Mercator ocenjuje tudi, da je malo verjetnosti, da bi jim prevzem uspel. V skladu s svojimi cenitvami in analizami je namreč nameraval za delnico ponuditi 19 evrov (v kombinirani ponudbi svojih delnic in denarnega nadomestila z možnostjo izboljšanja) s prevzemnim pragom 75 odstotkov. Toda iz pogodb, ki so podlaga za odločanje delničarjev Laškega o pogodbenem koncernu, je razvidno, da je pooblaščeni ocenjevalec delnico Laškega po pooblastilu uprave ocenil na 34 evrov. Zaradi teh cenovnih odstopanj ni bilo pričakovati, da bi lahko uprava Laškega ponudbo Mercatorja ocenila za primerno, prav tako lastniki delnic zaradi cenitve Laščanov ne bi mogli upravičiti prodaje delnic po bistveno nižji ceni. Zaradi tega se je bankam sfižila tudi načrtovana prodaja Pivovarne Laško, saj ni pričakovati, da bi v okviru organizirane prodaje deleže lahko prodale po tako visoki ceni, več kot trikrat višji tudi od trenutne borzne cene. Na podlagi več pravnih pregledov pogodbe o prodaji Mercatorja sta se nadzorni svet in uprava Mercatorja odločila, da ne bosta izvajala aktivnosti, ki bi podprle sklenitev ali izvršitev prodajne pogodbe. Očitno tako ne bo dovolila skrbnega pregleda družbe. Na fotografiji predsednik nadzornega sveta Robert Šega in predsednik uprave Žiga Debeljak.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 01. 2012 
Stran: 21