Dnevnik, 07.03.2012

Bosta prevzema_Fructala_in_Etola_uspe_na_Bojan Gradišnik, Abanka Vipa Vprašanje je enostavno. Odgovor pa niti ne. Trenutno potekata pri nas dva prevzema. Zaključuje se prevzemna ponudba za delnice družbe Fructal in delnice družbe Etol. Če bosta prevzema uspešna, bodo vsi, ki so sprejeli prevzemno ponudbo, dobili sredstva nakazana na svoje transakcijske račune. Prevzem je uspešen, ko Agencija za trg vrednostnih papirjev izda odločbo o uspešnosti prevzemne ponudbe. Z vidika transparentnosti izvedenih poslov pred objavo prevzemnih ponudb in same objave prevzemnih ponudb nimam nobenih pripomb glede na zakon o prevzemih.

Se pa postavlja vprašanje, ali sta prodaji omenjenih družb res najboljši možni poslovni odločitvi. Gre namreč za družbi, ki že zelo dolgo uspešno poslujeta. Še pomembnejše od kupnine za omenjeni družbi je vprašanje, kako bosta družbi poslovali v prihodnje (na primer naslednjih deset let in dlje). Zanimivo je, da sta poslovodstvi obeh ciljnih družb približno enako opisali, kaj vse se načrtuje in pričakuje od izvedenih prevzemov. Navajajo se pomembni sinergijski učinki, ki bodo nastali po prevzemu. Iz Etola tudi sporočajo, »da bo nameravani prevzem s strani strateškega partnerja pomembno prispeval k razvoju družbe in omogočil širitev prodaje Etolovih proizvodov na nove trge. S svojimi znanji in izkušnjami pa bomo v Etolu kakovostno prispevali tudi k skupni rasti« Upam, da bo do večine teh napovedanih pozitivnih učinkov tudi prišlo in da bodo od tega imeli kar največ vsi deležniki Šele potem bi se lahko govorilo, da sta bila prevzema res uspešna. V nasprotnem primeru bi »prevzema uspela samo na pol ali pa. še to ne«. Če se bodo tudi v letošnjem letu za nekatere banke, v smislu realiziranih izgub poslovnih obdobij in visokih neto rezervacij, nadaljevale razmere iz leta 2011, to ne bo dobro. Glede na gospodarsko aktivnost v več minulih četrtletij in napovedano zmanjšanje v letu 2012 pa je takšno stanje vsekakor mogoče. Veliko gospodarskih družb je v stečajnih postopkih in postopkih prisilnih poravnav. Naj spomnim na samo nekatere objavljene podatke bank po nerevidiranih poročilih o poslovanju za leto 2011. Skupina NLB je ustvarila 239,2 milijona evrov čiste izgube (v letu 2010 je bilo za 202,3 milijona evrov čiste izgube). Neto oslabitve in rezervacije so se povečale za 9 odstotkov, na 520 milijonov evrov. Abanka Vipa je realizirala za 119,1 milijona evrov izgube , v letu 2010 pa je ustvarila 6,6 milijona evrov čistega dobička. Neto rezervacije in oslabitve so znašale 188,4 milijona evrov, v letu prej pa 56,6 milijona evrov. Skupina Nove KBM je realizirala za 53,6 milijona evrov čiste izgube, leta 2010 pa je čisti dobiček znašal 11,4 milijona evrov. Neto rezervacije in oslabitve so se povečale za 74,7 odstotka, na 145 milijonov evrov. Pozitivno je poslovala Skupina SKB, ki je realizirala 24,4 milijona evrov dobička po davkih, stroški iz naslova tveganj pa, so znašali 21,3 milijona evrov. Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi družbe, v kateri je zaposlen. Prispevek ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov. Abanka Vipa in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.

 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Gradišnik Bojan
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 07. 03. 2012 
Stran: 21