Nakup delnic je bil izveden mimo borze in je vreden 19,6 milijona evrov, na zahtevo Etola pa je Ljubljanska borza trgovanje z delnicami Etola včeraj zjutraj začasno ustavila. Predsednik uprave Etola Zdenko Zanoški pravi, da je Frutarom prevzemnik, ki bo lahko pomembno prispeval k razvoju družbe. »Prepričani smo, da bomo v sodelovanju s strateškim partnerjem dosegali še boljše rezultate in prispevali tudi k skupni rasti,« je v sporočilu za medije zapisal Zanoški. Čeprav ob presenetljivi novici še ni bilo povsem jasno, od koga je Frutarom kupil ali sklenil pogodbe za odkup deležev Etola, kaže, da je okoli 25 odstotkov delnic pridobil od NFD, okoli 20 odstotkov delnic iz opcije delnic v lasti NKBM pri družbi Diamond, druge pa od manjših lastnikov. Frutarom je globalno podjetje s sedežem v Izraelu in spada med deset največjih proizvajalcev arom in aromskih sestavin na svetu ter zaposluje okoli 1600 ljudi. Družba je imela v prvem trimesečju lanskega leta 121 milijonov dolarjev prihodkov in 13 milijonov dolarjev čistega dobička. Lani je Frutarom za 25 milijonov evrov prevzel italijansko podjetje Christian Hansen, predlani pa za tri milijone funtov British East Anglian Food Ingredients. Vsa podjetja se ukvarjajo s proizvodnjo arom. Zdenko Zanoški FOTO BRANE PlANO Etol je bil zanimiva tarča Etol ima okoli 200 zaposlenih in izvaža v 50 držav, v tujini pa ima sedem prodajnih podjetij. Lani je imel Etol v devetih mesecih 1,4 milijona evrov čistega dobička ob prihodkih, ki so znašali 38,6 milijona evrov. Še dve leti prej je Etol posloval z dobičkom, zaradi slabitev finančnih naložb pa je moral beležiti bilančno izgubo. Zanoški je že lani za Delo pojasnil, da je Etol zaradi uspešnosti zanimiva tarča, bolj kot doma pa je kot večinski izvoznik prepoznaven v tujini. V Evropi so vodilni s polizdelki za otroško hrano, v svetu pa so znani po pastah za sladolede in okusih za prigrizke. Svetovni trg arom obvladujejo multinacionalke in podobno kot sedanji prevzemnik Frutarom je tudi Etol v prvem kvartalu 2010 prodajo povečal za skoraj desetino. Zanoški lani ni bil navdušen nad možnostjo, da bi jih prevzela tuja konkurenca, saj bi lahko zaprla Etolov razvojni oddelek. Včeraj je za Delo povedal, da gre za znanega prevzemnika, da se z Yehudaijem poznata 25 let in da prevzem ponuja podjetju »sinergijske priložnosti, ki jih bomo v Etolu zagotovo znali uresničiti«. »Le ugibamo lahko, da je bila prodaja Etola izvršena zaradi velikih finančnih težav velikih lastnikov Etola,« pa je včeraj menil predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Spomnil je, da so lastniki Etola pred leti razdelili družbo na dva dela, Etol in Finetol, na Finetol so prenesli vse dobre finančne investicije, Etolu pa je ostala proizvodnja. »Danes je prodan Etol, dobre finančne investicije iz preteklosti pa so že pozabljene, saj se z delnicami Finetola po lanski odločitvi lastnikov več ne trguje. Prodaja Etola je dobra kupčija za delničarje, ki bodo maksimizirali svoj donos, a hkrati žalostna, saj podjetje ne bo več samostojno, o usodi tovarne pa bodo odločali novi lastniki,« je menil Stankovič. Mali delničarji naj počakajo V MDS protestirajo proti menda nepravočasnemu poročanju uprave Etola o prodaji 56-odstotnega deleža tovarne. Iz uradnega obvestila izraelskega podjetja Frutarom Industries Ltd je razvidno, da je javnost o nakupu celjske družbe seznanilo že v ponedeljek zvečer z obvestilom njihovemu regulatorju trga vrednostnih papirjev, zato male delničarje zanima, zakaj so bili preostali delničarji seznanjeni šele po začetku trgovanja na Ljubljanski borzi, in ne še pred njim. Zanima jih tudi, kakšno vlogo je pri prodaji Etola imela družba Delnice, ki je, po informacijah, dostopnih MDS, ravno v zadnjih dveh tednih seznanjala delničarje Finetola in tudi Etola o možnostih prodaje delnic. V tem času so se z delnico Etola na borzi sklepale kupčije po 72 do 75 evrov, ponedeljkova kupci ja za 56-odstotni delež pa je bila po uradnih navedbah izraelskega partnerja na londonski borzi sklenjena po 137 do 142 evrov za delnico oziroma po 45 odstotkov višji ceni. »Ali gre pri trgovanju z delnicami Etola v zadnjih dneh zgolj za redno dogajanje na borzi ali je v ozadju kaj drugega, bodo verjetno v prihodnjih dneh preverili pristojni organi,« opozarjajo v MDS. Iz borznega pregleda je razvidno, da je bilo od 29. decembra 2011 do 16. januarja 2012 prodanih za 109.460,48 evrov delnic Etola, kar pri ceni 75 evrov pomeni, da so mali delničarji prodali 1460 delnic oziroma 0,57 odstotka osnovnega kapitala. Dobro informirani delničarji oziroma' posredniki so lahko zaslužili okoli 90.000 evrov samo dveh tednih,« opozarjajo v MDS. Male delničarje pozivajo, naj delnic Etola ne prodajajo, temveč počakajo na prevzemno ponudbo. Zanoški je sinoči zavrnil očitke o prepoznem obveščanju delničarjev in poudaril, da ima za korektno ravnanje uprave vsa dokazila.

Medij: Delo
Avtorji: Piano Brane,Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 01. 2012 
Stran: 10