Del premoženja od tistih certifikatov je končal vsaj v Krekovem vzajemnem skladu, ki ga danes upravlja, kako ironično, družba Infond, ki pa je v večinski lasti Nove KBM, s katero je povezana druga podobna zgodba, od katere mali delničarji danes nimajo prav veliko. Holdinški družbi Zvon nista prvi, ki sta v okviru našecertifikatne privatizacije končali v stečaju. Se še spomnite Infond Holdinga in Infond Holdinga 1 (kasneje Center Naložbe), ki sta imela sedež prav tako v Mariboru in sta bila ustanovljena v okviru Nove KBM, pred klavrnim koncem pa sta sodila pod lastniško okrilje družb Boška Šrota, nekdanjega prvega slovenskega pivovarja? Tudi tam je več deset tisoč ljudi ostalo brez delnic in premoženja. Podobna, nič kaj rožnata prihodnost, čaka še kakšne holdinške družbe, ki so nastale iz nekdanjih t. i. pidov. Znana sta tudi primera Darka Horvata in Igorja Laha, ki sta s številnimi delniškimi preigravanji malih delničarjev, kar je v Sloveniji očitno popularen šport, danes celo med najbogatejšimi slovenskimi državljani. Za višek predrznosti pa sta glavnino svojega nagrabljenega premoženja celo preselila v tuje davčne oaze, in se danes razglašata za {kvazijpodjetnika. Podobno velja za Darija Južno, Staneta Valanta in še koga. Tu je še država, kije leta 2007 v času borzne evforije kakšnim 110 tisoč državljanom (prejdrago prodajala delnice druge največje slovenske banke, za katero počasi postaja jasno, ko skorajda vsakodnevno iz nje padajo okostnjaki, da je (bila) vredna bistveno manj. Tako ni čudno, daje nekdanja cena delnice s 27 evrov zgrmela na tri evre. No, država je dobro zaslužila pa še večinski lastniški vpliv na banko, kateri se danes praktično vsi izogibajo, je ohranila. Posledice so vidne - banka je v krizi vodenja in poslovanja. A moramo biti korektni in dodati, da delničarstvo pomeni prevzemanje določenega tveganja, da cena kupljene delnice ne bo le rasla, ampak lahko njena vrednost tudi pade. Tega se mnogi niso zavedali niti pri lastninskih certifikatih in pidih pa tudi ne pri javni prodaji delnic Nove KBM. Vse zgodbe nosijo še vsaj eno sporočilo. Upravljanje gospodarskih družb v Sloveniji je v globoki krizi. Manjkajo nam odgovorni lastniki, strokovno podkovani in moralni nadzorniki, podobno velja za uprave družb. Pri nas se dogaja mnogo anomalij in oškodovanj, za katere pa ni sankcij. Niti ne za tiste, ki so izvajali zloglasne menedžerske prevzeme, niti za tiste, ki so jim za tovrstne "podvige" posojali (tuj) denar, prav tako veselo po Sloveniji vedrijo pisci pidovske in podobne šlamastične zakonodaje, ki je vse to dopuščala. In dokler odgovorni za oškodovanja gospodarskih družb ne bodo pričeli odškodninsko odgovarjati ali jih ne bodo poslali v zapor, tako dolgo se pri nas razmere ne bodo izboljšale. Najbrž si prevzemne zakonodaje in razne druge zakonodaje za zaščito malih delničarjev v razviti tujini niso izmislili brez razloga ... •

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 03. 03. 2012 
Stran: 1