Z ustreznimi protikriznimi ukrepi in trženjskimi aktivnostmi je Mercatorju kljub vsemu uspelo povečati prodajne prihodke. Skupina je na tujih trgih rasla hitreje kot doma in tako povečala delež prihodkov, ustvarjenih v tujini, na 42,3 odstotka. Prihodki na trgih zunaj Slovenije so se namreč povečali za 13,9 odstotka, od tega na trgu Srbije za 17,6 odstotka, na Hrvaškem za 0,6 odstotka, v Bosni in Hercegovini za 5,4 odstotka ter v Črni gori za kar 103,5 odstotka. Močna je bila tudi rast na novih tujih trgih, v Bolgariji za 157,1 odstotka in v Albaniji za 20,5 odstotka. Na današnji tiskovni konferenci bodo člani uprave na voljo medijem z vseh omenjenih trgov. Predstavili jim bodo lansko poslovanje skupine in ključne načrte za prihodnje obdobje. K tolikšni rasti so pripomogle tudi investicije; bilo jih je za 122 milijonov evrov, pretežno so bile usmerjene v razvoj trgovske mreže. Čedalje pomembnejši način pridobivanja novih trgovskih površin v Mercatorju pomeni dolgoročni najem, lani pa se je na tujih trgih intenzivno širil tudi s strateškimi povezavami. Na srbskem trgu je okrepil položaj drugega največjega trgovca s prevzemom trgovske dejavnosti družbe Familija Marketi, v BiH pa je tretji po velikosti (povezal se je s podjetjem Drvopromet). Dejavnost je razširil tudi z mrežo samopostrežnih bencinskih servisov, potem ko je kupu družbo En Plus, po novem M - Energijo. Konec leta je zaposloval 24.266 delavcev na sedmih trgih, od tega v Sloveniji 12.034. Nižji čisti dobiček Mercatorjev kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami (ki kaže sposobnost ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja in upošteva širjenje maloprodajne mreže skupine s poslovnim najemom) je lani znašal 205,9 milijona evrov ali za pol odstotka več kot leto prej. Stabilno ustvarjanje denarnih tokov iz poslovanja tudi v težkih gospodarskih okoliščinah po mnenju uprave Mercatorja kaže na veliko finančno moč, konkurenčnost in poslovno učinkovitost skupine. Poslovni izid pred obdavčitvijo je dosegel 31,9 milijona evrov, kar je 20,8 odstotka manj kot leta 2010. Skupina Mercator je leta 2011 ustvarila 23,5 milijona evrov čistega dobička ali za 22,5 odstotka manj kot leto pred tem. Za to so krivi predvsem občutna zaostritev gospodarskih razmer v drugi polovici leta 2011, negativni vplivi na obseg in strukturo potrošnje, potrebna dodatna vlaganja v ugodnejše cene, neugodna tečajna gibanja idr. Skupina Mercator ostaja eden največjih lastnikov in upravljavcev nepremičnin v celotni regiji JV Evrope. Po podatkih s konca decembra 2011 je imela v lasti za 1,7 milijarde evrov nepremičnin, ovrednotenih po pošteni vrednosti, upravljala pa je z 1,7 milijona bruto kvadratnih metrov pretežno trgovskih površin. Mercatorjev poslovni načrt predvideva monetizacijo nepremičnin, pri čemer bi z izkupičkom od prodaje nepremičnin zmanjšali zadolženost skupine. Projekt so začeli v prvi polovici leta 2011. Nadzorni svet Mercatorja je včeraj potrdil tudi kadrovsko spremembo v vrhu družbe: članica uprave za strateško trženje in globalno nabavo Mateja Jesenek bo 1. marca zamenjala sedanji položaj z mestom direktorice družbe Intersport ISI (vključno z odvisnimi družbami), hkrati pa bo še svetovalka predsednika uprave za strateške zadeve. Gospodarska kriza seje Mercatorju poznala v zmanjšanem obsegu potrošnje in v spremenjeni strukturi nakupne košarice. Foto Igor Zaplatil Skupščina bo se, marca Skupščina delničarjev bo sklicana za 30. marca. Delničarji bodo odločali tudi o razdelitvi 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava predlaga dividende v višini 4,50 evra na delnico.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 28. 02. 2012 
Stran: 10