Finance, 10.01.2014

SOLIDARNOŠČ Solidarnošč, formalno sindikat, v resnici politično gibanje, je bila ustanovljena avgusta 1980 v poljskem Gdansku. Bila je prva znanilka tajanja komunistične zmrzali v vzhodni Evropi. Voditelj Lech Walesa je gibanje na proslavi ob 25. obletnici ustanovitve označil za vzvod, ki je počasi zamajal in prevrnil komunistični monolit ter omogočil družbi, da je vstopila v obdobje intelekta, informacij in globalizacije. Ime Solidarnost je po njegovih besedah želelo ponazoriti idejo, da so sklenjene roke močnejše kot komunistični policijski kordoni in bodeče žice.

Finance, 09.01.2014

Roman Glaser, old boy, na vse bolj majavih nogah Kako se trese perutninski imperij, kaj mora Glaser storiti, da mu banke podaljšajo posojila. Konec prejšnjega leta je skupini Perutnina Ptuj, ki jo vodi alfa in ornega družbe Roman Glaser, zapadla večina od 111 milijonov evrov posojil. Glaser se z bankami še ni dogovoril za reprogram, saj ni izpolnil njihovih zahtev. Z likvidacijo Probanke pa Glaser ni več tako trdno v sedlu. Roman Glaser je (poleg Sonje Gole iz ACH, ki soji tudi šteti dnevi - več na strani 5) eden zadnjih velikih direktorjev, ki smo jim nekoč pravili Kučanovi old boysi, ustanovitelji Foruma 21. Perutnina Ptuj je lani bankam odplačala vsega pet milijonov evrov dolga, glavnina posojil je že zapadla, reprograma še ni.

Dnevnik, 09.01.2014

Trimo Bankirji v zamenjavo nadzornikov Matjaž Polanič Banke upnice naj bi v prihodnjih dneh na Trimo poslale zahtevo za sklic izredne skupščine. Na njej bi delničarji odločali o predčasni razrešitvi celotnega nadzornega sveta družbe, ki bi ji sledila tudi menjava uprave. Potem ko so banke v kapital Trima sredi lanskega decembra pretvorile za štiri milijone evrov posojil, so zdaj tudi uradno postale večinske lastnice trebanjske družbe. Okrožno sodišče v Novem mestu je v torek v sodni register vpisalo skupščinski sklep o povečanju osnovnega kapitala.

Demokracija, 09.01.2014

Kučanovi tajkuni se skušajo rešiti z izčrpavanjem podjetij Vida Kocjan, foto: Arhiv demokracije, Matic Štojs, Gregor Pohleven Herman Rigelnik, Roman Glaser, Tatjana Fink in številni drugi tajkuni se zdaj poskušajo reševati z izčrpavanjem podjetij, ki so jih prevzeli. To počnejo neovirano, saj si nadzorne ustanove pri tem zatiskajo oči. Privatizacija nekdanjega družbenega premoženja je zelo zaznamovala slovensko tranzicijo. Pri tem ni šlo samo za prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema (socializma) v drugega (tržno gospodarstvo), pač pa se je z začetkom tranzicije vzpostavil razvojni model, ki se je pod pokroviteljstvom starih socialističnih sil vzpostavil na temeljih etatizma, monopolov in političnega obvladovanja.

Večer, 08.01.2014

(Ne)sporni bančni banketi NLB, NKBM in Abanka so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato državljani pričakujejo podatke, kako varčne so njihove uprave IRENA FERLUGA Neslaven umik delnic NKBM iz prve (prestižne) kotacije na Ljubljanski borzi se je zgodil dva dni potem, ko je 18. decembra 2013 država banko dokapitalizirala z 870 milijoni evrov. Delničarji in lastniki njenih obveznic so bili razlaščeni z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, država pa je vpisala in vplačala deset milijonov novih delnic in s tem postala edina lastnica banke.

Večer, 08.01.2014

Glaser: Nihče ni zahteval mojega odstopa V Perutnini Ptuj, kije leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo, letos pa načrtujejo 10 milijonov evrov čistega dobička, prisilna poravnava ni realna možnost DAMIJAN TOPLAK Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je v pogovoru posebej za Večer poudaril, da lansko poslovno leto za podjetje, ki v skupini zaposluje več kot 3800 ljudi, še zdaleč ni bilo slabo. Količinsko so prodajo glede na predlani okrepili za dva odstotka, finančno so prihodke povečali za štiri odstotke. Skupina naj bi preteklo leto končala z 260 milijoni evrov prihodkov, 23 milijoni evrov EBITDA in 8,4-odstotno EBITDA maržo, kar je boljše od povprečja evropske mesne industrije.

Finance, 08.01.2014

Na HSE izumljajo novo rešitev za TEŠ 6 JURIJ ŠIMAC Jurij. V senci vnovičnih političnih razprav o tem, ali naj se 1,4 milijarde evrov težka naložba v TEŠ 6 sploh nadaljuje, na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) snujejo združitev Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje. S tem naj bi ceno premoga spravili pod svoj »nadzor«, Milanu Medvedu pa prepustili upravljanje hčerinskih družb premogovnika. Se s tem znova odpira pot za izplačilo manjšinskih delničarjev Premogovnika Velenje? Ena glavnih postavk, od katerih bo odvisna rentabilnost naložbe TEŠ 6, je cena premoga iz Premogovnika Velenje, saj je to glavna vhodna surovina.

Dnevnik, 08.01.2014

Holding Slovenske elektrarne Košorokov položaj na prepihu Položaj generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaža Košoroka je od včeraj spet na prepihu. Iz nadzornega sveta HSE so odstopili trije od štirih predstavnikov države: njegov predsednik Marko Zidanšek (SLS), Vlasta Krmelj in Milenko Ziherl (oba SDS). Ti so očitno komaj čakali priložnost za odhod. Kot razlog so namreč navedli nespoštovanje zavez državi ob sprejemanju zakona o poroštvu za TEŠ 6. Prvo od njih (vrednost investicije) sta HSE in TEŠ sicer prekršila že lani spomladi. V politično-lobističnih krogih se je tako že začela bitka za nadzorovanje holdinga, ki ga finančno vedno bolj bremeni 1,45 milijarde evrov vreden projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).

Večer - V soboto, 04.01.2014

Franjo Štiblar: Finančni trgi, akterji, instrumenti, posli Borzni padec ob nastanku finančne krize v 2008 je povzročil vračanje nefinančnih osebkov nazaj v banke in bank nazaj v osnovno kreditiranje. Vendar je bil že v 2009 v svetu spet prisoten povratek na borzo, kar opozarja na potencialno ponovno napihovanje borznega balona. V obnašanju navedenih gospodarskih osebkov so bile različne stopnje tveganj na borzi in v bankah premalo upoštevane.

Večer - V soboto, 04.01.2014

Država je uničila slov Kriza je Slovenijo prizadela neprimerno bolj kot druge države ZARADI SLABE UPRAVLJAVSKE PRAKSE DRŽAVE, zlasti zlorab na področju kapitalskega trga ZASL. PROF. DR. PETER GLAVIČ Zadnje dneve so mediji polni novic o sanaciji bank s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje bančnih terjatev (DUTB). Žal ne gre za odpravljanje vzroka težav, to je katastrofalne državne politike do finančnih vlagateljev, zlasti domačih malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Država vsakih nekaj let po nepotrebnem razglasi izredne razmere in potem uniči investicijske družbe, sklade in male vlagatelje. Uničevanje kapitala pravno podpre njen pravosodni sistem.