Premierka jim je zagotovila, da je nepremičninski davek zadnji, ki ga bodo uvedli v tem mandatu, prav tako pa davkov ne bodo več dvigovali. Nerealen proračun »Proračun je najpomembnejši akt vsake vlade,« je v svojem nastopu pred poslanci premierka pojasnila odločitev o vezanju zaupnice prav na proračun in dodala, da si Slovenija zasluži stabilno vlado. Njen padec bi namreč pomenil predčasne volitve, te pa, da država pred volitvami in nekaj mesecev po njih ne bi imela vlade s polnimi pooblastili. »Preobrat, ki ga bomo izpeljali z lastnimi močmi in brez diktata iz tujine, je mogoč le s trdno in stabilno vlado,« je poudarila Bratuškova. In zagotovila, da trojke - kljub temu, da jo nekateri kličejo - ne bo. Koalicija je v včerajšnji proračunski razpravi sicer zagotavljala, da predlog dosega glavni cilj, to je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke, na za prebivalce najmanj boleč način. A opozicije ni prepričala. Proračunu očita, da je nerealen in ni razvojno naravnan, saj se v njem zmanjšujejo sredstva za investicije, preveč obremenjuje gospodarstvo in premalo posega v stroške delovanja javne uprave. Medtem ko so prihodki v javno blagajno ocenjeni previsoko, saj bo gospodarska aktivnost upadla, pomembnih odhodkov - med drugim povračila neizplačane tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini okoli sto milijonov evrov neto in odškodnin izbrisanim - po navedbah opozicije predlog proračuna ne vključuie. Bomo dobili novega gospodarskega ministra? Čeprav bo izglasovana zaupnica utrdila položaj predsednice vlade, pa se kakšnih obsežnejših zamenjav v ministrski ekipi Bratuškova po naših informacijah ne bo lotila. V SD, DL in DeSUS so namreč prepričani, da njihovi ministri dobro delajo, zato na njihove zamenjave ne bodo pristali. »DL svojih ministrov ne da,« je včeraj poudaril Virant. Prav tako so v DeSUS prepričani, da zunanji minister Kari Erjavec in minister za zdravje Tomaž Gantar uspešno vodita svoja resorja. Je pa v stranki vendarle mogoče slišati napovedi, da naj bi Gantar sam razmislil o odhodu, če nekateri reformni ukrepi na področju zdravstva ne bodo sprejeti. Bolj verjetna pa je zamenjava gospodarskega ministra iz vrst PS Stanka Stepišnika. Ta naj bi se - tako naši viri - tudi sam zavedal, da zahtevnih projektov, ki jih mora izpeljati njegovo ministrstvo, ne vodi dovolj učinkovito. Zato obstaja možnost, da bo Stepišnik z ministrskega mesta odstopil sam. Vendar šele, če bodo pred tem našli učinkovitejšega naslednika. Vse večji pritiski opozicije in civilne družbe Koalicije torej pri sprejemanju proračuna ne bo ustavilo niti vse večje nasprotovanje nepremičninskemu davku, enemu glavnih ukrepov vlade za mašenje proračunske luknje. Pobudniki peticije proti predlogu zakona o davku na nepremičnine so včeraj tik pred začetkom izredne seje predsedniku državnega zbora Janku Vebru izročili skoraj 55-000 podpisov, zbranih v tednu dni, s katerimi želijo po besedah prvaka SLS Franca Bogoviča strezniti vlado in ustaviti sprejemanje zakona. Čeprav je parlamentarni odbor za finance v noči s petka na soboto sprejel vrsto dopolnil k predlaganemu zakonu tudi zato, da bi najbolj sporne člene poslanci na izredni seji še lahko spremenili in dodelali, to za SLS, Obrtno-podjetniško zbornico, kmetijske organizacije, Združenje občin Slovenije in druge podpisnike peticije ni dovolj. Kot je ponovil Bogovič, bi moral državni zbor nepremičninski zakon sprejeti po rednem postopku, pri tem pa poskrbeti za primernejšo in pravičnejšo obdavčitev nepremičnin. Če se bo sprejemanje zakona nadaljevalo, podpisniki peticije že napovedujejo nove aktivnosti, med njimi tudi proteste in ustavno presojo zakona. Slednja se po napovedih društva Malih delničarjev Slovenije obeta tudi noveli zakona o bančništvu, ki uvaja možnost prisilne razlastitve lastnikov podrejenega in hibridnega dolga bank, ki bi potrebovale državno pomoč oziroma same ne bi mogle zbrati potrebnega kapitala. O noveli bodo poslanci zaradi veta državnega sveta konec tedna ponovno odločali. Prav tako bodo morali ponovno presojati o noveli zakona o dohodnini, ki ukinja avtomatično usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z inflaciio. x Državljanska lista svojih ministrov ne da. Gregor Virant, predsednik DL 941 milijonov evrov ali 122 milijonov evrov več kot letos namerava vlada prihodnje leto nameniti za servisiranje javnega dolga 901 milijon evrov ali 25 milijonov evrov manj kot letos naj bi šlo prihodnje leto za plače javnih uslužbencev 1,2 milijardi evrov ali 240 milijonov evrov več kot letos naj bi prihodnje leto počrpali iz evropskih skladov

Medij: Dnevnik
Avtorji: Roglič Meta,Kralj Marjeta
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 12. 11. 2013 
Stran: 3